Z novim letom strožji pogoji za pridobitev pokojnin

Dobro je vedeti | dec. '15

 1. januarja 2016 začne teči četrto leto izvajanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki med drugim postopno uvaja strožje pogoje za pridobitev nekaterih vrst pokojnin, prav tako pa postopno spreminja tudi način določanja pokojninskih osnov, od katerih so pokojnine odmerjene. Strožji pogoji zadevajo višje starosti za pridobitev nekaterih pravic in daljšo pokojninsko dobo, spremembe pri določanju pokojninskih osnov pa dolžino obdobja, iz katerega so upoštevane osnove (plače oziroma zavarovalne osnove) za njihov izračun. Postopnost se kaže s spremembami, uveljavljenimi na začetku vsakega koledarskega leta. Predstavljamo najpomembnejše novosti, ki začnejo veljati v letu 2016.

Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine obsegajo sočasno izpolnjevanje predpisane starosti in pokojninske dobe brez dokupa, pokojninske oziroma zavarovalne dobe in se še vedno razlikujejo glede na spol zavarovanca.

Ženska lahko v letu 2016 uveljavi to pokojnino, če je dopolnila:

• 59 let starosti ter 39 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa ali
• 63 let starosti in najmanj 20 let pokojninske dobe ali
• 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Moški pa lahko uveljavi to pokojnino, če je dopolnil:

• 59 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali
• 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

V letu 2015 se je izteklo prehodno obdobje, v katerem se je moški še lahko upokojil z 20 leti pokojninske dobe in nižjo starostjo od 65 let, medtem ko za ženske ta možnost še obstaja.

Pokojninska doba, ki poleg starosti pogojuje izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, obsega obdobja, prebita v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (zavarovalno dobo), ter druga obdobja, za katera so predpisi določali, da jih upoštevajo kot pokojninsko dobo. Pokojninska doba brez dokupa je novi pojem, ki ga prejšnji predpisi niso poznali. Njena dopolnitev omogoča pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji mogoči starosti in lahko obsega izključno obdobja obvezne vključitve v obvezno zavarovanje in obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe.

Pridobitev starostne pokojnine pri nižji starosti

Tudi ZPIZ-2 omogoča, tako kot pred njim veljavni zakon, pridobitev pravice do starostne pokojnine pri nižji starosti od sicer predpisane. Znižanje določene starosti za pridobitev pravice do te pokojnine je mogoče zaradi:

• skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno (znižanje je odvisno od števila otrok in znaša 6 mesecev za enega otroka, 16 mesecev za dva, 26 mesecev za tri, 36 mesecev za štiri in 48 mesecev za pet ali več otrok),
• služenja obveznega vojaškega roka (znižanje obsega dve tretjini dejanskega trajanja služenja) in
• vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti (znižanje obsega ves čas trajanja takega zavarovanja).

Starosti, določene za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je mogoče znižati tudi, če je na voljo t. i. beneficirana zavarovalna doba. Takšno dobo je omogočalo delo na delovnih mestih, na katerih se je zavarovancem štela prebita zavarovalna doba s povečanim trajanjem. Omogočale pa so jo tudi osebne okoliščine, zaradi katerih so bili zavarovanci, pri katerih so bile podane, do konca leta 1999 upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od leta 2000 naprej pa do prištete dobe.

Katere starosti se lahko znižajo

Znižanje predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi skrbi za otroke lahko praviloma uveljavlja ženska, moški pa samo, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva. Znižanje pogojuje dopolnitev predpisane pokojninske dobe brez dokupa.

Če razpolagata z 38 leti pokojninske dobe brez dokupa, je mogoča starost, pri kateri se lahko upokojita, določena tako, da se od starosti 65 let odšteje toliko mesecev, kolikor mesecev znaša znižanje zaradi skrbi za otroke, vendar največ do starosti 61 let. V takem primeru lahko znaša znižanje starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne glede na to, za koliko otrok je skrbel zavarovanec ali zavarovanka, največ 48 mesecev.

Če pa razpolaga ženska z 39 leti in 4 meseci pokojninske dobe brez dokupa, moški pa s 40 leti enake dobe, je mogoča starost, pri kateri se lahko upokojita, določena tako, da se ženski od starosti 59 let, moškemu pa od starosti 59 let in 4 mesece odšteje toliko mesecev, kolikor mesecev znaša znižanje zaradi skrbi za otroke, vendar največ do starosti 56 let ženski in starosti 58 let moškemu. V takem primeru lahko znaša znižanje starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne glede na to, za koliko otrok je skrbel zavarovanec ali zavarovanka, največ 36 mesecev za žensko, za moškega pa 16 mesecev.

Znižanje predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi služenja obveznega vojaškega roka lahko uveljavlja le moški. Tudi v tem primeru znižanje pogojuje dopolnitev predpisane pokojninske dobe brez dokupa. Če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, je mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, določena tako, da se od starosti 65 let odšteje število mesecev znižanja na tej podlagi, vendar največ do starosti 63 let. V tem primeru znaša znižanje predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine največ 24 mesecev. Če pa je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, je mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, določena tako, da se od starosti 60 let odšteje število mesecev znižanja na tej podlagi, vendar največ do starosti 58 let. Tudi v tem primeru lahko znaša znižanje predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine največ 24 mesecev.

Znižanje predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti lahko uveljavljata tako ženska kot moški. Tudi to znižanje pogojuje obstoj predpisane dolžine pokojninske dobe brez dokupa. Ženska potrebuje 39 let in 4 mesece. Mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, je določena tako, da se od starosti 59 let odšteje število mesecev znižanja na tej podlagi, vendar največ do starosti 56 let. Znižanje predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine lahko znaša največ 36 mesecev. Moški potrebuje 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, pa je določena tako, da se od starosti 59 let in 4 mesece odšteje število mesecev znižanja na tej podlagi, vendar največ do starosti 58 let. Znižanje predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine lahko znaša največ 16 mesecev.

ZPIZ-2 določa tudi vrstni red upoštevanja mogočih znižanj starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Pri ženski je najprej upoštevano znižanje zaradi skrbi za otroke, nato pa, če so podani pogoji, še zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, je določena tako, da se od starosti 60 let odšteje število mesecev znižanj, upokojitvena starost pa ne more biti nižja od 57 let.

Pri moškem, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, je najprej znižana starostna meja zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, nato zaradi skrbi za otroke in nazadnje zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, je določena tako, da se od starosti 60 let odšteje število mesecev znižanj, upokojitvena starost pa ne more biti nižja od 58 let. Pri moškem, ki je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pa je mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, določena tako, da se od starosti 65 let odšteje število mesecev znižanja najprej zaradi skrbi za otroke, nato pa zaradi služenja obveznega vojaškega roka, vendar največ do starosti 63 let.

Tako pri ženski kot pri moškem velja pravilo, ki izključuje nadaljnja znižanja na drugih podlagah, če je spodnja meja mogočega znižanja starosti že dosežena samo z upoštevanjem ene od njih.

Znižanje predpisane starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi tega, ker se je zavarovancu del zavarovalne dobe štel s povečanjem in/ali ima prišteto dobo, lahko znaša toliko mesecev, kolikor jih je upravičenec pridobil na teh podlagah. V tem primeru spodnja meja upokojitvene starosti ni predpisana.

Če so lahko upoštevana znižanja starostne meje po vseh naštetih podlagah, je mogoča upokojitvena starost določena tako, da je najprej znižana starost zaradi upoštevanja zavarovalne dobe, pridobljene s povečanim trajanjem in/ali prištete dobe, nato pa še po drugih podlagah. Zadnje pa je mogoče upoštevati le, če predhodno znižanje ni doseglo predpisane spodnje meje mogoče upokojitvene starosti z upoštevanjem druge podlage. Praksa kaže, da so v teh primerih že s prvo od mogočih podlag dosežene predpisane spodnje meje dopustnega znižanja, tako da druge mogoče podlage nimajo nobenega vpliva več.

ZPIZ-2 je zadržal pojem dodane dobe, uveden s prej veljavnim zakonom, za četrtino obdobja, prebitega v obveznem dodatnem ali poklicnem zavarovanju. Zavarovancem, ki so bili vključeni v tako obliko zavarovanja, je dodana doba šteta v pokojninsko dobo, predpisano za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ta doba je upoštevana kot pokojninska doba brez dokupa, kar takemu zavarovancu omogoča upokojitev pri najnižji mogoči starosti. Dodana doba pa prav tako, kot je to veljalo tudi po prejšnji zakonski ureditvi, nima nobenega vpliva na višino odstotka za odmero starostne pokojnine.

Višje starosti za pridobitev predčasne pokojnine

Starost in pokojninska doba, predpisani za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, se v prehodnem obdobju še razlikujeta glede na spol zavarovanca. Ženska v letu 2016 izpolni pogoje za pridobitev te pravice, če je dopolnila 59 let starosti ter 39 let in 4 mesece pokojninske dobe, moški pa, če je dopolnil 59 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe.

Izračun predčasne pokojnine je enak izračunu starostne pokojnine. V višini pa se pokojnini lahko pomembno razlikujeta. Višina predčasne pokojnine je določena tako, da je starostna pokojnina (odmerjena upravičencu, če bi zanjo izpolnjeval pogoje) znižana za določen odstotek. Njegovo višino pogojuje število mesecev, ki zavarovancu manjkajo do dopolnitve starosti, pri kateri bi izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Za vsak mesec manjkajoče starosti je starostna pokojnina (za katero niso izpolnjeni pogoji) znižana za 0,3 odstotka. Znižanje je trajno.

Šteje se, da so pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2016 izpolnjeni, če je ženska dopolnila 63 let starosti, moški pa 65 let starosti.

Višje starosti za pridobitev vdovske pokojnine

Pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ki je v večini primerov odvisna od dopolnitve predpisane starosti upravičenca ob smrti umrlega partnerja, je v letu 2016 pogojena s šest mesecev višjo starostjo kot v predhodnem letu. Na novo določena starost znaša 55 let.

Sprememba starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pogojuje tudi drugačen začetek teka »čakalne dobe«, ki omogoča poznejšo pridobitev te pravice. Tek čakalne dobe se začne pri starosti 50 let. Če vdova ali vdovec ob partnerjevi smrti še nista dopolnila 55 let starosti, dopolnila pa sta 50 let ali več, je izpolnjen zakonski pogoj, pri katerem začne teči čakalna doba za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Čakalna doba teče do dopolnitve starosti 55 let, pri kateri izpolnjujeta pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.

Sprememba starosti, predpisane za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, vpliva tudi na drugačni starosti, pri kateri vdova oziroma vdovec izgubita že pridobljeno pravico do vdovske pokojnine, če skleneta novo zakonsko zvezo, preden sta jo dopolnila. Vdova že pridobljeno pravico do vdovske pokojnine izgubi, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo 59 let starosti, vdovec pa 59 let in 4 mesece starosti. Morebitna sklenitev nove zakonske zveze pa nima za posledico izgube že pridobljene (ali ohranjene) pravice do vdovske pokojnine zaradi popolne nezmožnosti za delo upravičenca.

Nova starost za pridobitev družinske pokojnine

V letu 2016 velja tudi drugačna starost, pri kateri starši, če jih je umrli do svoje smrti preživljal, lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine. Prehodno obdobje, v katerem sta za pridobitev te pravice veljali različni starosti za mater in očeta, se je v letu 2015 izteklo. Zanju velja odslej enotna starost 60 let za pridobitev te pravice. Starost, ki je veljala za mater, se je zvišala za eno leto.

Nova starost za pridobitev pravice do družinske pokojnine (60 let), veljavna za mater in očeta, je tudi zakonsko določena meja za trajno ohranitev že priznane pravice do družinske pokojnine, pridobljena zaradi njune trajne nezmožnosti za delo. Tako v primeru, ko med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene na navedeni podlagi, dopolnita 60 let starosti, trajno obdržita pravico do družinske pokojnine.

Izračun pokojninske osnove

Z novim letom se spreminja tudi do zdaj veljaven način izračunavanja pokojninske osnove. Obdobje, iz katerega je upoštevano mesečno povprečje osnov za njihov izračun, je glede na predhodno leto podaljšano za eno leto. Starostne, predčasne ali invalidske pokojnine bodo tako v letu 2016 odmerjene od pokojninskih osnov, izračunanih z upoštevanjem mesečnih povprečij osnov (plač in/ali zavarovalnih osnov) iz katerih koli za zavarovanca najugodnejših zaporednih 22 let zavarovanja od vključno leta 1970 naprej. Zavarovancu, pri katerem bodo na voljo vsa mogoča mesečna povprečja osnov od vključno leta 1970 naprej, bo ob upokojitvi po uradni dolžnosti izračunanih 25 različnih pokojninskih osnov. Pripadajoča pokojnina mu bo odmerjena od (po višini) najugodnejše pokojninske osnove.

Jože Kuhelj