Hvaležen spomin
Vinko Gobec
V mesecu oktobru je svojo pestro in bogato življenjsko pot sklenil Vinko Gobec. Slovenskim upokojencem in širši javnosti je najbolj znan kot predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, ki se je v vseh treh mandatih svojega predsedovanja goreče zavzemal, da bi bile pokojnine čim verodostojnejši in pravičnejši odraz preteklega dela in da bi jih zaradi tega tudi redno usklajevali z rastjo plač zaposlenih. Po dvanajstih letih predsednikovanja se je umaknil iz javnega življenja, njegova energija in z njo povezano zdravje pa sta žal začela počasi, a vztrajno usihati.
Dostikrat rečemo: »O pokojnih le vse dobro.« Prav je tako, da je naš spomin pozitivno selektiven. Moram poudariti, da mi je dolgoletno delo za Vzajemnost dalo možnosti sodelovanja z mnogimi odličnimi ljudmi. Žal je že veliko pokojnih, med njimi pa je le peščica takih, ki jih zaradi tega ali onega razloga ne bom nikoli pozabila in jim bom za vedno hvaležna. Med njimi je tudi Vinko Gobec.
Še danes sem prepričana, da Vzajemnosti ne bi bilo več, če se Vinko Gobec ne bi tako odločno z besedami in dejanji zavzel, da si je leta 1999 ni v celoti prilastilo podjetje Bistra, d. o. o. Takoj ko sem mu sporočila, v kakšni zagati smo se znašli, ko to podjetje ni natisnilo julijsko-avgustovske Vzajemnosti, pač pa je natisnilo svojo revijo z istim imenom in enako grafično podobo ter jo poslalo našim naročnikom skupaj s položnico za plačilo naročnine, je brez oklevanja odločno ukrepal. Ob tem moram spomniti, da sem tedaj profesionalno delala za Vzajemnost le jaz kot glavna in odgovorna urednica. Vinko Gobec je takoj nabavil računalnik (do tedaj ga sploh nismo imeli), da smo na njem lahko začeli vzpostavljati evidenco naročnikov na podlagi nepopolnih datotek, ki nam jih je vrnilo podjetje Bistra, kajti imelo jih je v skladu s pogodbo, ki sta jo z njim podpisala ZPIZ in ZDUS. Vinko Gobec je odprl tudi poseben podračun, na katerega so se stekala sredstva, ki smo jih začeli prejemati od naročnikov, ZDUS je ustanovil posebno podjetje ZAUP, v katerem smo zaposlili novi sodelavki. In ko si je Vzajemnost že opomogla, je Vinka Gobca vedno zanimalo le, kako ji gre, kako tečejo sodni spori itd. In tudi ko nam je šlo že dobro, nikoli ni zahteval kakšnih denarnih prispevkov za usluge in delo, ki ga je ZDUS opravil za Vzajemnost. Pomembno mu je bilo le, da delamo čim boljšo revijo in da pridobimo nazaj čim več tistih naročnikov, ki so pomotoma ostali pri podjetju Bistra.
Vinku Gobcu je Vzajemnost res hvaležna. Obžalujem, če mu te hvaležnosti nismo dovolj izkazali, ko je bil za to čas. A vem, da nam tega v svoji dobronamernosti ne bi zameril, saj tak kot je bil, tega tudi ni pričakoval. Šlo mu je predvsem za zmago pravičnosti in poštenosti. Kar naj bi zdaj uresničevali mi.
