Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
VDOVSKA POKOJNINA
Bralka A. L. s Štajerskega navaja, da je mož umrl decembra 2008. Ob njegovi smrti je že dopolnila starost 45 let, in ker je bila v delovnem razmerju, sta pravico do družinske pokojnine uživala le otroka, ki sta se šolala. Leta 2013 je ostala brez zaposlitve, zato je začela uživati vdovsko pokojnino skupaj s sinom, ki se je šolal vse do marca 2015. Glede na to, da je bila tudi njej izdana odločba, da ji z istim dnem kot sinu preneha pravica do vdovske pokojnine, jo zanima, ali je pravilna informacija, da bo vdovsko pokojnino znova pridobila z dopolnitvijo starosti 53 let.
Po zakonu, ki je veljal do konca leta 2012, je vdova pridobila pravico do vdovske pokojnine tudi, če ji je po smrti moža ostal otrok ali več otrok, ki ima pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njega dolžnost preživljanja. Če ji je ta pravica prenehala pred dopolnjenim 53. letom, toda po dopolnjenem 48. letu starosti, pa je lahko ponovno pridobila pravico do vdovske pokojnine, ko je dopolnila 53 let starosti. Veljaven zakon pa od leta 2013 do leta 2021 postopoma zvišuje starostno mejo za pridobitev vdovske pokojnine po 6 mesecev na leto, in sicer s 53 let starosti na 58 let starosti, torej je letos ta starost že 54 let in 6 mesecev. Postopnemu zvišanju starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine je prilagojena tudi starost, ki upravičencu omogoča nastop t. i. čakalne dobe, ki se v primerjavi s prejšnjim zakonom zvišuje z 48 let starosti na 53 let starosti in letos znaša že 49 let in 6 mesecev. Veljaven zakon je – ob zaostritvi pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine kot glede nastopa čakalne dobe za 5 let s končanim prehodnim obdobjem leta 2022 – s prehodno določbo tudi omogočil varstvo pravic družinskih članov, ki so do konca leta 2012 izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine oziroma nastopili čakalno dobo po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012.
Bralki, ki ji je mož umrl že v času prejšnjega zakona, je pravica do vdovske pokojnine prenehala marca letos z zaključitvijo sinovega šolanja. Razlog za prenehanje pravice do vdovske pokojnine je bil pogojen z dejstvom, da še ni dopolnila starosti 53 let, kot je to določal prejšnji zakon. Zanjo namreč velja prehodna določba zakona glede varstva pravic družinskih članov, glede na to, da je do uveljavitve novega zakona že dopolnila starost 48 let in tako nastopila t. i. čakalno dobo, ki ji omogoča uveljavitev pravice do vdovske pokojnine z dopolnitvijo starosti 53 let. Bralka bo zato spomladi 2016 z dopolnitvijo starosti 53 let lahko uveljavila pravico do vdovske pokojnine po zakonu, veljavnem do konca leta 2012.
DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
Bralec K. P. z Dolenjskega navaja, da že dalj časa uživa dodatek za pomoč in postrežbo, ki mu je bil priznan z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kot negibnemu zavarovancu v delovnem razmerju. Zanima ga, ali mu v primeru invalidske upokojitve še naprej pripada dodatek za pomoč in postrežbo.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo poleg uživalcev pokojnin in slepih oseb, zdravstveno zavarovanih po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu, pridobijo tudi aktivni zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni ali so to postali med trajanjem delovnega razmerja oziroma med opravljanjem samostojne dejavnosti. Poleg navedenih kategorij pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi negibni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa. To pravico pridobijo tudi negibni zavarovanci, ki niso v delovnem razmerju, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije. Kdaj se zavarovanec šteje za negibnega, določa zakon, in sicer je to zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 odstotkov.
Zakon tudi določa, da aktivni zavarovanci – slepi, slabovidni in negibni, ki jim je bila pravica do dodatka za pomoč priznana v času delovnega razmerja, le-to obdržijo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde, ali pridobijo pravico do pokojnine. Bralec, ki je že uživalec pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, priznane kot negibnemu zavarovancu, bo le-to obdržal tudi, če bo pridobil pravico do pokojnine.
SVETOVALNI TELEFON:
Pokličete jo lahko v četrtek, 10. decembra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
