Druženje december 2015
VELIKE LAŠČE
Srečanje članov in jubilantov je v Društvu upokojencev Velike Lašče postalo že kar tradicija. Vrsto let se na jesen zberejo na gradu Turjak. Kar sedemnajst članov je imelo letos od devetdeset do sedemindevetdeset let in trinajst jih je imelo 80. rojstni dan, najstarejša članica ima celo 103 leta. Nekateri živijo v domovih za starejše občane in jih obiskujejo tam. Tisti, ki so prišli na srečanje, pa so uživali v kulturnem programu mladih glasbenikov Glasbene šole Velike Lašče, družili so se in si imeli veliko povedati. (Besedilo: Helena Grebenc Gruden, fotografija: Martin Gruden)
ZAGORJE OB SAVI
Zagorski upokojenci se veliko družijo, skupaj proslavljajo praznike, hodijo na počitnice na Pohorje in v hotel Delfin v Izoli. Pripravljajo tudi izlete, tako so se udeležili metliške Vinske vigredi, srečanja zasavskih upokojencev v Radečah, ogledali so si pridelavo paradižnika v Prekmurju. Septembra so se udeležili srečanja zamejskih upokojencev v Pliberku, letovali so v Rabcu, se udeležili trgatve in tudi martinovali so. Slovo od starega leta bodo pripravili kar doma v Zagorju. V okviru društva upokojencev deluje tudi bife, ki ga oddajajo v najem. Vsak četrtek lahko obiskovalci pridejo na kosilo ali pa ga odnesejo domov. (Besedilo in fotografija: Maridi Cerkovnik)
SEVNICA
Da je vsak košček slovenske dežele posebej lep, ugotavljajo sevniški upokojenci. Med drugim so se potepali po Kočevskem. V Ribnici so si v Rokodelskem centru ogledali izdelavo suhe robe, se odpeljali v vas Gotenica in si ogledali Kočevje.
Istega dne pa je Folklorna skupina Spomin Društva upokojencev Sevnica nastopila v hotelu Delfin v Izoli. Zaplesali in zapeli so v narodnih nošah, ki so jih nekoč nosili v krajih pod Lisco. (Besedilo in fotografija: M. K.)
LAŠKO
Mešani pevski zbor Jesen DU Laško pod vodstvom zborovodkinje Jožice Soko je tudi letos pripravil veliki koncert. Tokrat so z njimi pri nastopih in izdelovanju scene sodelovali vnuki, stari od 8 do 17 let, in navdušili občinstvo. Deklice iz skupine za sodobni ples Glasbene šole Laško-Radeče so zaplesale, nekaj otrok je zapelo in zaigralo na različna glasbila. Po koncertu so se nastopajoči zadržali še pri klepetu in okrepčilu, ki so ga pripravile pevke. (Besedilo in fotografija: Jože Blagotinšek)
VERŽEJ
Občina Veržej, Zavod Marianum in domače upokojensko društvo so pripravili srečanje občanov, starih nad 70 let. Prišlo jih je blizu 80 iz vasi Veržej, Bunčani in Banovci. Med starejše so prišli tudi najmlajši iz vrtca Veržej, ki so s svojim nastopom razveselili udeležence. (Besedilo in fotografija: J. Ž.)
PODGORJE STOPIČE
V DU Podgorje-Stopiče redno pripravljajo planinske izlete ali pohode. Med drugim so bili letos na Golici. Pred časom pa so se predsedniki društev z dolenjskega območja dogovorili za skupna druženja pod imenom Spoznavajmo Dolenjsko. Zdaj je vključenih že deset društev. Dobivajo se vsak 3. torek v mesecu, zato jim pravijo kar torkovi pohodi. Vsak pohod organizira eno izmed društev, ki udeležence popelje po domačih poteh. Fotografija je s pohoda v Stopičah, na katerem se je zbralo več kot 50 pohodnikov. (Besedilo in fotografija: Jožica Staniša)
ILIRSKA BISTRICA
Da radi združijo prijetno s koristnim, so bistriški upokojenci dokazali že večkrat. Odpravili so se tudi na martinovanje v Marezige. Najprej pa so si v Izoli ogledali muzej Parenzana in obiskali vinsko klet Vinakoper. (Besedilo in fotografija: F. G.)
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Občina Križevci pri Ljutomeru in tamkajšnje društvo upokojencev vsako leto pripravita srečanje starejših občanov. Udeležila sta se ga tudi najstarejša krajana – 93-letna Angela Šijanec iz Zasadov in 94-letni Venčeslav Cipot iz Ključarovcev. (Besedilo in fotografija: J. Ž.)
KANAL
Na državnih športnih igrah upokojencev Slovenije v balinanju v Kopru je ženska balinarska ekipa Društva upokojencev Kanal osvojila 1. mesto in tako so postale državne prvakinje. Vse ekipe, ki so na prvenstvu sodelovale, so bile zelo izenačene, tako da so o zmagah odločali znanje, potrpežljivost, izkušnje, včasih pa je bilo potrebno tudi malo športne sreče. (Besedilo in fotografija: Franc Komac)
Harmonikarji, pozor!
Folklorna skupina iz Ljubljane išče glasbenika s klavirsko harmoniko, ki ima rad slovensko ljudsko glasbo. Informacije dobite na tel. št.: 031 864 377.
Najstarejša Pomurka ima 106 let
V Satahovcih v mestni občini Murska Sobota je sredi oktobra slavila svoj 106. rojstni dan Matilda Serec, zagotovo ena najstarejših Slovenk.
Na svet je prijokala 22. oktobra leta 1909 v Kraščih na Goričkem kot najstarejši otrok v kmečki družini Gider. V dolgem življenju je menjala kar nekaj držav, denarnih enot in doživela precej političnih sprememb. V mladih letih si je služila kruh s sezonskim delom v Avstriji in Nemčiji, kasneje je za preživetje družine ob reki Muri nabirala zelišča, polže, bezeg, različno cvetje in drugo, to pa je potem prodajala v kmetijski zadrugi. Poročila se je v Satahovce, že 35 let je vdova, ima še sina in tri hčere, 11 vnukov, 13 pravnikov in 3 prapravnuke. V družini Serec živijo pod isto streho štiri generacije v spoštovanju, slogi in razumevanju. Pri hrani ni bila nikoli izbirčna, pravi, vsak dan po kosilu pa spije kozarec domačega rdečega vina. Matilda je še kar dobrega zdravja, le malo slabše vidi in sliši. Je članica Društva gluhih in naglušnih članov Murska Sobota, Društva upokojencev Satahovci-Krog in Društva delovnih invalidov Murska Sobota, sicer pa ima zelo bister spomin in smisel za humor. Ponosna je na svoja leta in pošalila se je, da bi morda ustanovili klub stoletnikov. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
Sto let Marije Strahovnik
Pred stotimi leti se je 15. septembra na Oberovi domačiji v Ravnah pri Šoštanju rodil četrti od dvanajstih otrok – mala Marija. Kruh si je služila z delom na okoliških kmetijah. Kot mladenka je srečala Ivana Strahovnika, »usnjarja« v Tovarni usnja v Šoštanju, s katerim se je poročila. Dobila sta štiri otroke, dva sinova in dve hčerki. A žal je mož umrl že pri 64 letih. Po domače Oberova Micka je zaživela pri družini hčerke Mojce in v ljubečem družinskem vzdušju dočakala 100. rojstni dan. Sorodniki in sokrajani so ji pripravili zares lepo praznovanje, med drugim sta ji čestitala šoštanjski župan Darko Menih ter kaplan Marko Rakun, »zapele« so tudi harmonike sosedovih fantov, ki jih je Oberova mama tako rada slišala. (Besedilo in fotografija: Jože Miklavc)
Stoletnica Marija Mörec
V začetku novembra je Marija Mörec na svojem domu v Puževcih praznovala 100. rojstni dan. To je edina stoletnica v Puconcih, zato so krajani nanjo še posebno ponosni.
Živi sama, dneve si krajša s hišnimi opravili in kuhanjem. V veliko veselje pa so ji mucke. Obiskujeta jo sin in hči z družinama, ima dva vnuka in tri pravnuke. Življenje jo je velikokrat preizkušalo, kar petkrat je bila že na smrtni postelji. Pred 10 leti se je celo poparila z vročo vodo, nekaj časa je preživela na zdravljenju v Ljubljani, a je še vedno čila, zdrava ter zgovorna. Zaupala nam je recept za dolgo življenje: »Veliko delati in slabo jesti.« (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
Ivanka Červan praznovala stoti rojstni dan
Pred petimi leti je v dom starejših Danijela Halasa Velika Polana prišla stanovat Ivanka Červan iz Ljubljane. Rodila se je v družini s petimi otroki, sama pa je bila poročena in je imela enega sina. Službovala je v podjetju Intereuropa v Ljubljani, rada je potovala po svetu, po moževi smrti se je preselila v dom, kjer si krajša čas z obiskom v prostoru delovne terapije, zapoje kakšno pesem in se poveseli z drugimi stanovalci. Navezala se je na sostanovalko Katarino, s katero sta neprestano skupaj. Ob 100. rojstnem dnevu so ji v domu pripravili praznovanje s torto. Sicer Ivanka Červan kljub letom ne uporablja nobenih zdravil, ima pa še tudi dober spomin. Sama pravi: »Da doživiš dolgo in srečno življenje, je treba biti v življenju spoštljiv, potrpežljiv in dober po srcu.« (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
Frančiška Zorman ima 100 let
8. oktobra 1915 se je v kmečki družini v Bašlju pri Preddvoru rodila Frančiška Zorman – Krčeva mama, članica DU Preddvor. Vse življenje živi na kmetiji, že 22 let je vdova. Rodila se ji je hčerka Francka, ima štiri vnuke in deset pravnukov. Pove, da je zdrava, še vedno bere brez očal, gleda televizijo in posluša radio. Še vedno pa rada pomaga tudi v kuhinji. Pravi, da je z vsem zadovoljna, najbolj pa jo razveseljujejo pravnuki. Ob praznovanju so ji bašeljski fantje postavili mlaj, zaplesali so ji mlajši folkloristi iz Preddvora, zapele pa pevke ŽPZ Plamenke in ŽPZ »Josipine Turnograjske« DU Preddvor.
(Besedilo: Anica Celar Gorza, fotografija: arhiv)
90 let Ivanke Hutar
Ivanka Hutar iz Sadinje vasi pri Semiču je 18. oktobra dopolnila 90 let. Je še zelo čila in živahna, opravlja gospodinjska dela in skrbi zase in moža Jožeta. Rada se tudi druži s sosedi. Ima hčerko Ivo, dva vnuka in štiri pravnukinje, ki so ji v veliko veselje. Za visoki jubilej so ji čestitali številni sorodniki, sosedi in prijatelji ter tudi predstavniki Občine Semič, DU Semič in RK Semič
(Besedilo in fotografija: Branka Muc)
Mira Handžekovič dopolnila 90 let
Pred devetdesetimi leti se je septembra rodila članica DU Nazarje Mira Handžekovič. Je živahna in urejena gospa, rojena Lučanka, ki pove, da je bila nezakonski otrok z vsemi tegobami tistega časa, že z dvanajstimi leti pa je odšla za služkinjo k bogatejšemu kmetu. Z iskrivimi očmi se je spomnila svojega moža, svojega službovanja, svojih dveh sinov in snah ter vnukov. Danes živi srečno, zadovoljno življenje, obdana z ljubeznijo in pozornostjo. (Besedilo: V. P., fotografija: S. K.)
Devetdesetletnica Angela Drganc
Angela Drganc iz Osojnika pri Semiču je z radostjo sprejela vse, ki so ji prišli čestitat za njen 90. rojstni dan. Med obiskovalci so bili tudi semiška županja Polona Kambič, predstavniki DU Semič, ZB za vrednote NOB Semič in RK Štrekljevec.
V mladih letih si je kruh služila v Ljubljani kot kuharica v bolnišnici, nato v Iskri Semič. Za svoje vestno delo je dobila nagrado in pohvalo, na kateri je še danes ponosna. Ovdovela je že pred mnogimi leti. Živi s sinom Tonetom in snaho Anico, ponosna je na vnuka in vnukinjo in njuni družini, še posebno na tri pravnukinje. Angela je najsrečnejša, ko gre v hlev k živini, čeprav postori še marsikaj pri hiši. Zelo rada pa vzame v roke časopis in revije ter novice v njih tudi pokomentira. (Albina Sonja Štraus)
V DU Senovo imajo veliko jubilantk
V Društvu upokojencev Senovo so ponosni na članice, ki so jeseni praznovale življenjski jubilej – 90. rojstni dan. Predstavniki društva so jih obiskali in z njimi pokramljali.
Na Malem Kamnu, kjer živi pri sinovi družini, so obiskali Rozalijo Resnik. Zaupala jim je recept za dolgo življenje: skromnost, trdo delo, dobra volja.
Marija Gošek živi v Porebru pri Dovškem. Še vedno goji in skrbi za dišeče nageljne – kot spomin na mladost.
Na Brezjem pri Dovškem je prve dni oktobra praznovala rojstni dan Ljudmila Šoln. Živi sama, a vsak dan prihajata k njej sin in hči ter poskrbita za kmetijo. V vasici Stranje pod Bohorjem je prav tako v oktobru praznovala Jožefa Belinc. Kot dolgoletna članica RK Senovo je za vsakega našla prijazno besedo in mu skušala pomagati.
V Domu starejših občanov Krško so člani DU Senovo obiskali še tri slavljenke: Terezijo Radej Kavčič ob njenem 90. rojstnem dnevu, Stanislavo Fabjan ob njenem 92. rojstnem dnevu in Marijo Majcen, ki je praznovala 97. rojstni dan. (Besedilo: Irena Gmajnar)
ČESTITAMO NAROČNIKOM
Vida Kolenc iz Avč v Soški dolini in Tugomir Najdič iz Ljubljane sta se 18. septembra 1965 poročila v Ljubljani, kjer tudi živita. Po petdesetih letih skupnega življenja ju je letos na magistratu – pred istima pričama ter ob prisotnosti sorodnikov in prijateljev – ponovno poročil ljubljanski župan Zoran Jankovič. Zlatoporočenca sta se spoznala v Jenkovi plesni šoli in preplesala vse tegobe, ki jima jih je namenila usoda. Edinec Iztok ju je s partnerko osrečil z vnukom Rokom, ki je njuna največja sreča. Kljub hudi bolezni ne počivata, veliko časa preživita na svojem »ranču« pod Šmarno goro. Nana, kot kličejo babico, je predana športu in vrtu, je tudi prostovoljka pri društvu UP, dedi pa ima rad knjige, svoje trte in sadovnjak. (Besedilo in fotografija: M. Š.)
Plastični zamaški za pomoči potrebne
Že nekaj let po vsej Sloveniji zbiramo plastične zamaške za humanitarne namene. Če plastičnega zamaška ne vržete v smeti, pomagate sočloveku in obenem pomagate naravi z zmanjšanim onesnaževanjem. To dejanje vas nič ne stane, imate pa dober občutek, da ste z gospodinjskim odpadkom, kar zamašek prav gotovo je, naredili dobro delo. Tega se zaveda Ignac Habjanič, ki že od leta 2011 s pomočjo dobrih in srčnih ljudi zbira zamaške na območju spodnjega Podravja – od Ptuja pa vse do Središča ob Dravi. Do zdaj so zbrali nekaj več kot 23 ton zamaškov, ki jih je Slovenska vojska odpeljala na reciklažo v Žerjav (Črna na Koroškem). Izkupiček je namenjen izključno osebam, ki potrebujejo širšo pomoč, predvsem otrokom, ki jim je življenje namenilo drugačno usodo. Takole svoje poslanstvo opisuje Ignac Habjanič: »Treba se je kar potruditi, saj je za pičlih 260 evrov treba zbrati kar tono zamaškov. Za lažjo predstavo naslednji podatek: zamašek, ki pokriva plastenko mineralne vode, tehta le 2,4 g, zato je še toliko pomembnejše ozaveščanje, da vsak zamašek šteje.« Zbirati je začel leta 2011, ko je nečakova hčerka Anja hotela vsak dan nesti zamaške na zbirno mesto v vrtcu. Najprej je na zabojnike za zbiranje odpadne embalaže namestil plastične smetnjake, nato pa je obiskal gostinske lokale, šole in vrtce. Po večini je povsod naletel na pozitiven odziv in od takrat pridno zbirajo zamaške.
»Marsikdo me pokliče, da pridem zamaške iskat k njemu na dom ali pa mi jih pripelje sam. Po zagotovilu Zlatka, pilota helikopterja SV, so zamaške pripeljali celo z mirovne misije na Kosovu, gospa Andreja mi zamaške dostavi iz Nemčije, ko se vrača domov, Marjan ali njegova žena mi vsakih deset dni pripeljeta zamaške iz Maribora, pa tudi iz Beograda so mi svojci že pripeljali zamaške ob obisku svojcev na Ptuju. Od začetnih 210 kilogramov zamaškov, zbranih v letu 2011, smo vsako leto zbrali več, lani 8.780 kilogramov, letos do oktobra 11.000 kilogramov. Pridružite se še vi, vabi Ignac Habjanič, in pomagajte, kajti nikoli ne veste, kdaj boste sami ali pa nekdo od vaših najbližjih potrebovali pomoč. A. Ž.
