Uporabnik je na prvem mestu
Vse več domov starejših občanov se skuša čim bolj prilagajati željam in potrebam stanovalcev, kot narekujejo sodobne smernice socialnega varstva starejših. Izobražujejo se, iščejo nove zamisli in jih tudi uspešno uveljavljajo, in to ne glede na pomanjkanje denarja ali osebja, s čimer se spoprijemajo v marsikaterem domu.
Letos mineva deset let, odkar so prvi domovi v Sloveniji začeli uvajati model doseganja poslovne odličnosti oziroma upravljanja s kakovostjo E-Qualin. Posebej za socialnovarstvene ustanove (domove starejših občanov, ustanove za osebe z motnjami v duševnem razvoju, izvajalce pomoči na domu in centre za socialno delo) ga je razvilo šest evropskih držav, poleg Avstrije, Nemčije, Italije, Luksemburga, Nizozemske še Slovenija.
Standardi dela z ljudmi, ki so poleg vsega še nemočni in ovirani, ne morejo veljati na dolgi rok in za vse enako. Uporabniki socialnovarstvenih storitev so vse bolj ozaveščeni, zelo pomembno jim je zadovoljevanje tako fizičnih kot psiholoških potreb. Zato model E-Qualin izvajalce usmerja od naravnanosti na ustanovo k naravnanosti na osebo, torej uporabnika. Ta dobi občutek, da ga upoštevajo, spoštujejo in da lahko živi po svojih navadah, kot jih je prinesel iz primarnega doma, razlaga Tanja Imperl, direktorica podjetja Firis Imperl, d. o. o, ki pri nas izvaja izobraževanje po modelu E-Qualin. »V domovih se oblikujejo majhne bivalne skupine, gospodinjske skupnosti, v katerih urnik ni tako strog, pač pa ga prilagajajo željam stanovalcev. Isto osebje skrbi za tri ali štiri stanovalce in se posveti le njim. Uporabnik ima tako možnost izbire, kdaj želi zjutraj vstati, ali se želi prhati oziroma kopati zjutraj ali zvečer, skupaj izberejo, kaj bo za kosilo, in hrano skupaj pripravijo.«
V izobraževanje so vključeni prav vsi v ustanovi, vodstvo, zaposleni ter stanovalci in njihovi svojci, in sicer vsaka skupina posebej, da lahko povedo svoje mnenje ter predlagajo izboljšave, spremembe. »Motivacija ljudi je veliko boljša, če lahko vplivajo na organizacijo dela in imajo priložnost povedati, kaj bi spremenili in kako. Model nekatere ukrepe predpisuje, vsaki ustanovi pa dopušča, da določene stvari uredi po svoje. Če želijo dobiti mednarodni certifikat, morajo pripraviti spisek izboljšav in dokazati, kaj so izboljšali,« pravi sogovornica.
V projekt je pri nas vključenih 33 domov za starejše občane, to je približno tretjina vseh, ter osem varstveno-delovnih centrov in zavodov za usposabljanje. Proces spreminjanja zasnove dela in tako kulture ustanove traja od pet do sedem let. Kjer je v ospredju odnos do ljudi, je vzdušje povsem drugačno, kar obiskovalec opazi že ob vstopu v avlo doma, poudari Tanja Imperl. Učinki modela se kažejo zlasti v boljši kakovosti storitev za uporabnike ter večji motiviranosti in zadovoljstvu zaposlenih. Na zadovoljstvo z bivanjem v neki ustanovi bolj kot cena oskrbe ali bližina domačega kraja vplivajo medsebojni odnosi. Izkušnje iz tujine kažejo, da se je zaradi vpeljanih sprememb v medsebojnih odnosih med zaposlenimi in stanovalci močno spremenilo počutje stanovalcev. Ponekod so celo opazili, da stanovalci potrebujejo manj zdravil, osebe z demenco so se drugače odzivale, ker so začutile pristnejše odnose.
Vedno se lahko naredi kaj še bolje
Dom starejših občanov Šmarje pri Jelšah je bil eden prvih, ki se je vključil v projekt E-Qalin. Kot pravi Gordana Drimel, so opazili »precej sprememb, ki so prinesle veliko dobrega«. Izpostavlja pa naslednje: stanovalci, njihovi svojci in zaposleni se bistveno več in dejavnejše vključujejo v življenje doma; izboljšala se je komunikacija med zaposlenimi in stanovalci, prav tako medsebojno upoštevanje in sodelovanje, različne službe v domu bolj sodelujejo, se povezujejo in tako svoje delo učinkoviteje opravljajo.
Zaposleni so oblikovali različne projektne skupine in time, ki razvijajo strokovno delo (paliativna nega …) in uvajajo nove zasnove obravnave stanovalcev z različnimi težavami, uvedli so projekt Zdravi in zadovoljni na delovnem mestu, spremenili delovni čas …
Pobude za spremembe dajejo tako stanovalci in njihovi svojci kot zaposleni. Vseh niti ne morejo uresničiti, pravi Gordana Drimel, vendar bodo še naprej iskali nove možnosti za izboljšave.
