LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS
Kovanec za en euro
Po uspešni izpolnitvi meril, ki določajo pogoje za uvedbo skupne denarne enote, je bil 1. januarja 2007 kot uradno plačilno sredstvo uveden evro. Na kovancih slovenske emisije so izbrani slovenski motivi.
Tovarna Alfreda Nobela je 1. januarja 1868 začela izdelovati nov eksplozivni dinamit, ki ga je leto prej Nobel izumil. Iznajdba je povzročila velik preobrat v gospodarstvu in vojskovanju.
Marija Terezija
Avstrijska vladarica Marija Terezija je 2. januarja 1770 odpravila kaznovanje z mučenjem v sodnih postopkih.
Industrialec John D. Rockeffeler je 2. januarja 1882 ustanovil naftno velepodjetje Standard OIL Trust, ki je povezalo 40 naftnih podjetij. Prvo rafinerijo je ustanovil leta 1863.
V Ljubljani so na Studencu 3. januarja 1881 odprli prvo Krajnsko deželno blaznico – bolnišnico za duševne bolezni.
Jaroslav Hašek
V kraju Lipnice nad Sázavo na Češkem je 3. januarja 1923 umrl pisatelj Jaroslav Hašek, ki se je proslavil po vsem svetu z romanom Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, ki je šibal nesmiselnost vojne.
V Milanu v Italiji je 5. januarja 1858 umrl avstrijski vojskovodja češkega rodu, maršal Joseph Radetzky. V njegovih četah je služilo veliko Slovencev. Cesar mu je zaradi vojaških uslug v dosmrtni užitek podaril grad Tivoli v Ljubljani. Postal je tudi ljubljanski častni meščan.
Jugoslovanski kralj Aleksander Karađorđević je 6. januarja 1929 ukinil ustavo in parlamentarni sistem in tako neposredno prevzel oblast.
Jože Plečnik
V Ljubljani je 7. januarja 1957 umrl arhitekt Jože Plečnik. Proslavil se je s številnimi projekti v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani, kjer je med drugim načrtoval pokopališče Žale, tržnico, stavbe magistrata, Vzajemne zavarovalnice ter Narodne in univerzitetne knjižnice. Velja za največjega in na svetu najbolj uveljavljenega slovenskega arhitekta.
Blizu Osankarice na Pohorju so 8. januarja 1943 nemške sile uničile Pohorski bataljon. Med 69 padlimi so bili tudi kmet Alfonz Šarh, narodni heroj, in njegovi trije mladoletni sinovi.
Na Nilu v Egiptu so 9. januarja 1960 začeli Egipčani s precejšnjo ameriško in rusko pomočjo graditi veliki Asuanski jez, ki je ključnega pomena za pridobivanje električne energije in uravnavanje višine Nila.
Aghata Christie
V Wallingfordu v Veliki Britaniji je 12. januarja 1976 umrla pisateljica kriminalnih romanov Agatha Christie. Njena priljubljena lika sta detektiv Hercule Poirot in gospodična Marple.
V Pečovniku je 14. januarja 1950 umrla pisateljica, zbirateljica in svetovna popotnica Alma Maksimilijana Karlin, ki je med prvo svetovno vojno potovala po Švedskem in Norveškem, nato okrog sveta, po vrnitvi pa je pisala romane, potopise in etnološke prikaze.
V Pragi se je 16. januarja 1969 v znak protesta proti okupaciji domovine z vojsko varšavskega pakta in zatrtju češke pomladi sežgal češki študent Jan Palach.
V ZDA je 19. januarja 1868 umrl slovenski misijonar in jezikoslovec Friderik Irenej Baraga. Napisal je 6 knjig za Indijance in zbiral dragocena pričevanja o njihovem življenju.
Na območju sedanjega Sydneyja so začeli 23. januarja 1788 pripravljati kolonijo za britanske kaznjence, ki so postali prvi stalni evropski naseljenci na celini.
Winston Churchill
V Londonu je 24. januarja 1965 umrl politik in državnik Winston Churchill, ki je resno opozarjal na nevarnost nacizma. Med drugim je bil minister za vojsko, premier in minister za obrambo. Med 2. svetovno vojno je bil ena najpomembnejših osebnosti protifašistične zveze in sooblikovalec povojne ureditve Evrope. Leta 1953 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.
