Vsakemu upokojencu še 1000 evrov

Prosti čas | jan. '16

Moj danski prijatelj Steen je včasih kar malo »naporen«. O svoji državi namreč nenehno govori v takšnih presežnikih, da sem samo tiho. Recimo: »Naša država ima najstarejšo zastavo na svetu! Kopenhagen so razglasili za najbolj zdravo mesto na svetu! Pri nas dobi vsak študent 750 evrov štipendije! Javna stranišča so brezplačna! Mi smo izumili lego kocke! Naš arhitekt je zrisal opero v Sydneyju! Vsak upokojenec, čeprav ni nikoli delal, dobi 1000 evrov pokojnine in še pokojnino, ki mu pripada iz delovne dobe! Imamo najmanj pet tednov plačanega dopusta in 37-urni delovni teden. Pri nas so avtoceste brezplačne!« In mu rečem: »Oh, Steen, strežete pa bistveno slabšo kavo kot pri nas.«

Sedela sem v pristanišču Hvide Sande na zahodni danski obali Jutlanda in opazovala ribiča, kako hitro je čistil sveže ulovljene morske liste. Vsako podmerno ribo je vrgel nazaj v morje – kako me je mikalo, da ga prosim, naj mi vendar kakšno podari. Mene prav nič ne moti, če ima riba namesto 20 centimetrov samo 19! Zvečer sem Steena vprašala, ali bi mi ribič poklonil tiste morske liste. »Nikakor,« mi je pojasnil, saj zakonodaja ne dovoli, da morju jemljejo podmerne ribe določenih vrst, te je treba zmetati nazaj v morje, čeprav so že mrtve, in ribič nikoli ne bi kršil zakona – ker je to pač Danska.

In na Danskem je red. Brez izjeme! Ne hodijo čez cesto pri rdeči luči, ne motijo sosedov, sveto spoštujejo zasebnost, z veseljem plačujejo davke in izobešajo zastave. »Ampak odpadkov pa ne ločujete?« zgroženo vprašam, ko po večerji mečemo v isto vrečo ostanke zelenjave in embalažo. »Ne, ker to za nas opravi naše komunalno podjetje,« reče Steen. »Imajo odlično opremo.«

Pove še, da ima smetar pri njih, preračunano v evre, od 3000 do 4000 evrov plače. Smetar! Mimogrede, danska denarna enota je krona, in čeprav je Danska članica EU, na državnih ustanovah nimajo zastave Evropske unije. 

Steen je vodja pravne službe v nekem srednje velikem danskem mestu. Je tudi profesor na fakulteti. Ko je menjal službo in si zadal, da želi tudi višjo plačo, se zanjo ni pogajal sam. »Zato pa plačujem svojemu sindikatu, da se pogaja z delodajalcem za mojo višjo plačo,« mi je pojasnil. In sindikat se je v njegovem imenu odlično izpogajal.

Tudi zato si je lahko zgradil veliko počitniško hišico na obali. Nanj je zelo ponosen, čeprav bi Slovenci rekli, da ima barako. Na zahodni obali Jutlanda, kjer so peščene plaže dolge na desetine kilometrov in velja za izjemno priljubljeno počitniško območje na Danskem, je na tisoče takšnih »barak«. Zbite so namreč iz desk, ampak skoraj vsaka ima notranji bazen ali pa vsaj savno. Te počitniške hišice, postavljene na idilično, a nenehno vetrovno območje med nanose sipin, pa vendarle niso posejane prav na gosto. »Zato, ker moraš imeti v lasti najmanj 2500 kvadratnih metrov zemlje, da lahko začneš graditi,« pove Steen. Zanimivo. Kako primeren način, da ohraniš okolico kolikor toliko nepoškodovano.

Nenavadno je tudi to, da okrog svoje počitniške hišice prav nihče nima vrtička: »Vikend je za to, da se spočiješ, ne pa da hodiš sem delat,« vam bodo povedali Danci.

Ima pa skoraj vsakdo izobešeno zastavo. Navada je takšna, da ko pridejo domov ali pa v počitniško hišico, na drog pred hišo najprej izobesijo zastavo. In zvečer jo obvezno snamejo. Prav nič neobičajnega ni, da je danska zastava dekoracija na rojstnodnevni torti, še okrasni trak na darilu je običajno v barvah njihove zastave …

Ali je res drago?

Danska je dežela, kjer močno spoštujejo tradicijo. Danci so bili najbolj neustrašni Vikingi, na to so zelo ponosni – številni vikinški muzeji so povsod po državi. Nima pa prav veliko naravnih spomenikov. Je zelo ravninska, pogozdena, njihov najvišji hrib je visok le dobrih 170 metrov. In zato jo tisti, ki po cesti potujejo naprej na sever Skandinavije, običajno zelo površno obdelajo. Praviloma se ustavijo v najsevernejšem danskem mestu, kjer se stikata Severno in Baltsko morje, to je Skagen, od tam pa pelje tudi trajekt na Norveško in Švedsko.

Skagen je kultno mestece. Ima marino, ki je v poletnem času nabito polna s švedskimi jadralci, ki prijadrajo na Dansko ob koncu tedna zato, da se lahko zapijajo. Saj veste, kako drag je alkohol na Švedskem.

Če ne prej, boste na mivkastih plažah v Skagnu na vsakih nekaj metrov opazili bunker iz druge svetovne vojne. Nemci so jih postavili v letih od 1943 do 1945 po celotni zahodni obali Jutlanda, in to kar 7000. Številni so danes razdejani, pod peskom, a v vsakem kraju je še kakšen ohranjen.

In še to. V tisti marini v Skagnu stojijo barake, in to druga zraven druge. Najbrž so bila to stara skladišča. Zdaj so predelane v »menze«. Kako se tam božansko je, če imate le radi morsko hrano. Ko plačate in si najdete prosto mizo, vam v roke potisnejo odzivnik – ko bodo vaši rakci pripravljeni, bo odzivnik zabrnel in lahko greste po svoj obrok.

Seveda moramo reči kakšno o cenah. Skandinavije se drži prepričanje, da je izjemno draga, vendar pa to ne velja za Dansko. Cene v trgovinah so tam skoraj enake kot pri nas, gorivo je dražje za 20 centov, hrana pa je draga v klasičnih gostilnah. Ker pa imajo veliko okrepčevalnic, kjer je klasika »ocvrta riba s krompirčkom«, se je mogoče prehranjevati na ulici za povsem normalen denar. In kakovost hrane je nadpovprečna. Njihova slanina je znana po vsem svetu, prav tako obožujejo omake. Prijateljica Natalie, ki je prišla na Dansko iz Belorusije, mi je povedala, da te kot tujca še na razgovoru za službo vprašajo, ali znaš pripraviti omako. Ker to pomeni, da si se do konca asimiliral.

Žal pa lahko za nepoučenega popotnika velik strošek predstavlja spanje po hotelih. Cene sob so praviloma višje od 100 evrov za dva na noč, pa čeprav spite na podeželju. Pa vendar obstaja zelo udobna rešitev: Danska ima številne kampe in vsak ima na voljo (lesene) hišice, ki jo lahko najamete. V njej je lahko tudi štedilnik in takoj ste prihranili nekaj denarja. Spanje za dva stane okrog 50 evrov na noč. Idealno je, če imate s seboj spalno vrečo ali svojo rjuho, saj plačate tudi posteljnino, in to kakih 7 evrov za enega.

Kaj je na Danskem še drago? Avtomobili. Ti so lahko (zaradi dajatev) tudi trikrat dražji kot pri nas. In zato je normalno, da se tudi elita vozi s starimi. Ker kupiti dober avto je na Danskem tak projekt kot kupiti pri nas stanovanje. Steen pravi, da je to super. Če sta šolstvo in zdravstvo brezplačni in priznani kot zelo kakovostni, mora to nekdo plačati. In naj plačajo tisti, ki potrebujejo dober avto.

Kako na Dansko 

Če se boste kdaj odločali za obisk Danske, potem ne pojdite tja z osebnim avtomobilom. Ker se preprosto ne izplača. Mogoče z avtodomom, vsekakor pa ne z osebnim avtomobilom – predaleč je in že za 30 evrov na dan lahko avtomobil najamete na vsakem letališču. V Köbenhavn pa lahko letite z letališča Marco Polo pri Benetkah že za 100 evrov za povratno vozovnico, na primer z letalsko družbo Easy Jet. Ali z Adrio z Brnika tja in nazaj za 170 evrov. Če bi na Dansko povabili vnuke, lahko iz Benetk zelo ugodno letite tudi v Billund, v osrčje Jutlanda, kjer ima sedež podjetje Lego in kjer je ogromen zabaviščni park Legoland. Dobesedno se drži letališča, ki ga je dal zgraditi ustanovitelj podjetja, ker pošti ni več uspelo tako hitro razpošiljati njegovih izdelkov po svetu, kot je bilo veliko povpraševanje.

V vsakem primeru pa priporočam, da se odločite za obisk Köbenhavna, ki je biser med evropskimi prestolnicami. Pravijo mu tudi severni Pariz – a zagotavljam, da je mnogo lepši. Vso industrijo so iz njega umaknili in zdaj je to zelo urejeno, pisano in prijazno mesto, v katerem se na ulicah ves čas nekaj dogaja. Čuti se, da je v mestu močna džezovska scena, sem so namreč v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prišli živet številni znani ameriški glasbeniki.

Če boste v Köbenhavn prileteli, potem se z letališča enostavno odpeljete z metrojem, ki vas pripelje v center mesta. Ali pa do kampa Bellahoj camping, ki je 5 kilometrov oddaljen iz središča. To je kamp, ki ga za te namene priredijo samo v poletnem času – kot bi ljubljanski park Tivoli poleti namenili kampiranju. V center mesta in po okolici se vozite z odlično urejenim javnim transportom. Najceneje je, da si že doma s pomočjo spleta (www.copenhagencard.com) ali pa tam v turističnih uradih in hotelih kupite karto »Copenhagencard«. Imeli boste prost dostop do 74 najbolj znanih turističnih znamenitosti in brezplačne vožnje z vsem javnim transportom – vključno z vožnjo po kanalih Köbenhavna. Za 5-dnevno karto boste odšteli 100 evrov. Z njo lahko, recimo, obiščete največji in najsodobnejši akvarij v severnem delu Evrope, to je Den Bla Planet, Danci so nanj strašno ponosni. Pa prelep živalski vrt. Vsak turist si ogleda tudi menjavo straže pred palačo Amalienborg, v kateri živi kraljeva družina.

Najslavnejša znamenitost Köbenhavna pa je velika le 165 centimetrov. Stoji ob pomolu Langelinie in gleda proti obali. To je mala morska deklica iz brona, narejena po predlogi pravljice danskega pisatelja in pesnika Hansa Christiana Andersena. Ta se je sicer rodil v mestu Odense na otoku Fyn, 160 km zahodno od Köbenhavna. Toda občasno je stanoval tudi v Köbenhavnu, in sicer v hiši vzdolž kanala Nyhavn. Prav Nyhavn je danes najslikovitejši del mesta, pod barvitimi hišami iz 17. in 18. stoletja lahko spijete kavo, pa čeprav slabo, ker Danci resnično ne vedo, kaj je dobra kava. Po kanalu plavajo starodobne ladje, predelane v restavracije, spet druge so namenjene različnim predstavam in panoramskim vožnjam.

Bi se radi kopali? Pod Köbenhavnom je krasno urejena mivkasta plaža, na kateri je tudi sredi poletja na vsakih sto metrov po en človek. Medtem ko je zahodna obala Danske vremensko sploh zelo divja, tudi poleti je lahko hladno z visokimi valovi in vedno je vetrovno, pa je vzhodna obala mirnejša. Vendar pozor! Tokovi so zelo močni! Zato velja pravilo, da greste v vodo le do pasu. 

In še kratek vremenski namig. Nihče vam ne more zagotoviti, na kakšno vreme boste na Danskem naleteli. Prav res se lahko zgodi, da se v enem dnevu zamenjajo štirje letni časi. Zato tja gor nikar ne hodite brez pelerine, toplega puloverja in kopalk!

Besedilo in foto: Katarina Turnšek