Tri jabolka na dan …

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | jan. '16

Jabolko je sadež enega prvih kultiviranih vrst sadnih dreves, ki spadajo v družino rožnic in v skupino pečkarjev, ker imajo sredi sadnega ploda peščišče z več semeni. Zdrava jabolka, poznamo jih nekaj sto vrst, so danes modni trend. Večja pridelava je posledica zavedanja prebivalstva, da so zdrava in nujna v vsakodnevni prehrani.

Prvotna domovina jabolk je bila najbrž Mezopotamija. Ostanke jabolk, stare vsaj 6.500 let, so odkrili na območju Jeriha v dolini reke Jordan. Egipčani so že poznali zdravilno moč jabolka, zato so jablane načrtno sadili ob reki Nil. O jabolkih so pisali stari Grki in Rimljani. Prav njihov je pregovor, ki se je ohranil do današnjih dni: Jabolko na dan odžene zdravnika stran. Že v tretjem stoletju pred našim štetjem je starogrški botanik Teofras odkril cepljenje, kar je omogočilo izbor in ohranitev določenih lastnosti plodov pri razmnoževanju in nastanek različnih sort. Na prelomu v novi vek so, sodeč po Valvazorju, na naših tleh poznali že več sto sort jabolk.

Avstrijska cesarica Marija Terezija je načrtnemu gojenju jabolk dala gospodarski pomen. Tedaj, zlasti pa na začetku 19. stoletja, so ustanavljali deželne kmetijske družbe, ki so načrtno širile drevesnice in sadovnjake ter šolale sadjarje.

Veliko vode, malo maščob

Jabolka vsebujejo do 91 odstotkov vode in do 14,8 odstotka sladkorjev, od tega tretjino do polovico fruktoze, slabo petino saharoze in šestino glukoze pa tudi beljakovine, malo maščob ter od 0,2 do 1,5 odstotka sadnih kislin, in sicer jabolčne, citronske, jantarne, mlečne, taninske, malične ali tartarinske in oksalne kisline. Vsebujejo tudi surove topne in netopne vlaknine ter tanine ali čreslovine. Energijska vrednost jabolka je od 218 do 268 kJ ali od 51 do 64 kcal/100 g.

Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo vitamine A, skupine B (B1, B2, B3, B5 in B6) in vitamin C. V kožici, tik pod površjem lupine, je kar 6-krat več vitamina C kot v mesu jabolka. V kožici je tudi največ – več kot dve tretjini – vlaknin in tu so tudi skoraj vsi antioksidanti. Vsebujejo tudi rudninske snovi ali minerale, med njimi je največ kalija, sledijo pa natrij, kalcij, magnezij, železo, baker, mangan, fosfor, bor, silicij in jod. So tudi bogat vir različnih antioksidantov, zlasti fenolnih spojin, karotenoidov in flavonoidov.

Z uživanjem dveh neolupljenih jabolk na dan bi kar za 14 odstotkov zmanjšali tveganje za srčna obolenja. Znanstveniki so ugotovili, da flavonoidi iz jabolk preprečujejo razvoj rakavih celic. Neka britanska raziskava je ugotovila, da antioksidanti v jabolkih preprečujejo oksidacijske poškodbe možganov in posledično postopno izgubo spomina in pešanje možganskih sposobnosti. Jabolka so dobra tudi za sladkorne bolnike, saj vlaknine zavirajo nihanje krvnega sladkorja.

Blagodejno delovanje jabolk

Jabolka so zdrava presna, kuhana, pečena, vložena ali v sokovih. Niso zdravilo za zdravljenje katere koli bolezni, so pa izrazito dobra preventiva pred njimi. Tako pomagajo proti zaprtju in tudi driski. Pektini v jabolkih vežejo strupene kovine, na primer živo srebro in svinec, da jih lahko črevesje hitro odstrani iz telesa. Čreslovina iz jabolk in tartarinska kislina zavirata razvoj patogenih mikroorganizmov in ustavljata drisko ter pospešujeta zdravljenje bolezni.

Rahlo ogreta jabolčna kaša ali rahlo pečeno jabolko sta eni najbolj lahkó prebavljivih jedi. Na želodec in črevesje delujeta blažilno, odpravljata vnetja želodčne sluznice in želodec spodbujata k normalnemu delovanju. Rahlo popečena ali kuhana jabolka so tudi učinkovito zdravilo proti tesnobi in za boljše spanje. Nekateri oporekajo, češ da ni mogoče jesti jabolka na prazen želodec navsezgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ker jih tišči v želodcu ali peče zgaga. Vzrok je, da uživajo premrzlo jabolko ali pa premalo prežvečijo koščke. Bolje je, da rezine jabolk rahlo popečemo brez sladkorja in maščobe ali pa naredimo gost jabolčni sok z mlačno vodo.

Vsaj enkrat na mesec si naredimo razkuževalno črevesno kuro z jabolki. V ta namen zjutraj popijemo mlačen jabolčni sok, dopoldne zaužijemo eno ali dve presni in neolupljeni jabolki, opoldne spijemo čaj iz jabolčnih lupin z medom, zgodaj popoldne pojemo tri do štiri jabolka, čez dve uri spijemo kozarec svežega jabolčnega soka in pred spanjem pojemo krožnik tople jabolčne kaše z medom.

Jabolka močno vplivajo na prebavo in tudi presnovo. Če imamo preveč želodčne kisline, jabolčna in vinska kislina nevtralizirata odvečno želodčno kislino ter pomagata pri presnovi beljakovin in maščob. V ta namen je dobro ob mastnem svinjskem mesu ali z mastno gosjo speči še jabolko. Njene učinkovine znižujejo holesterol in maščobe v krvi. Pri rednem uživanju jabolk se že v dveh mesecih zniža škodljiv holesterol v krvi.

Jabolka kot bogat vir kalija in drugih mineralov uravnavajo vodni režim v telesu, razbremenjujejo srce in ožilje, zmanjšujejo pritisk ter čistijo ledvice in razmaščujejo jetra. Jabolka blažijo revmatične težave sklepov, putiko in odstranjujejo sečne kamne. Zaradi taninske kisline so jabolka učinkovit sadež proti virusu herpesa.

Jabolka v ljudskem zdravilstvu

Že stoletja so jabolka kuhali, pili kompote, jih pekli in zavijali v zavitke in narastke. V ljudskem zdravilstvu so jih uporabljali za zdravljenje gripe, bronhitisa, bolezni srca, za čiščenje sluzi v prsih, odpravo slabokrvnosti, kot oblogo za podplutbe, za oči in krčne žile ter za okrevanje po boleznih. Za dober in miren spanec so priporočali jabolčne kompote, pečena jabolka so polagali na boleče uho, pečena in pretlačena z olivnim oljem pa so polagali na rane.

Jabolčni kis marsikdo šteje za zdravilo. Zaradi protibakterijskega učinkovanja uniči marsikateri škodljiv mikroorganizem v telesu, znižuje pH v želodcu in pripomore k uravnoteženi prebavi maščob. Njegova razkuževalna funkcija je zaradi razbremenitvenih učinkov še posebej dobra za ledvice, mehur in sečevod, ugodno pa deluje na črevesje, spodbuja izločanje prebavnih encimov in s tem dejavnost črevesja ter pospeši izločanje gnilobnih ostankov iz telesa. Pri tem so posebej koristni vsi tanini v kisu; limonina kislina pa podpira sprejem oziroma absorpcijo kalcija, zato pomaga preprečevati osteoporozo. Ocetna kislina v jabolčnem kisu pospeši celične presnovne procese, krepi dejavnost in zmogljivost celic, obenem pa nam pomaga tudi do večjega izkoristka železa, več rdečih krvničk in več energije.

Danes je v ospredju preventivna vloga jabolk. Koristijo prav vsakomur. Kdor jih redno uživa, bo kmalu spoznal, da se bolje počuti, si več zapomni in tudi bolje spi.

Recepti

Medena jabolka z lešnikovim nadevom

Potrebujemo: rozine, pomarančni sok, lešnike, cimet, med in jabolka; po želji še sladko smetano in kapljico dobrega likerja ali konjaka.

Štiri žlice rozin namočimo v pomarančnem soku. Pečico segrejemo na okrog 160 stopinj. V posodici zmešamo 6 žlic mletih lešnikov, ščep cimeta in 4 žlice medu, dodamo namočene rozine in dobro premešamo. Štiri jabolka umijemo in vsakemu s posebnim nožičkom izdolbemo peščišče. Zložimo jih v pekač in votlinice napolnimo z lešnikovim nadevom. Jabolka damo v segreto pečico in pečemo približno pol ure. Po želji jih na krožniku okrasimo s kupčkom smetane, potresemo s cimetom in pokapljamo z dobrim likerjem ali konjakom.

Jabolčna omaka s kraškim teranom

Potrebujemo: pol kg kislih jabolk, 3 žlice medu, 2 do 3 žlice terana, 3 klinčke, cimetovo palčko, naribano lupinico neškropljene limone, 3 žlice masla in 3 žlice kisle smetane. V kozici na šibkem ognju 15 min pokuhamo jabolka, med, teran, klinčke, cimet in limonino lupinico. Nato odstranimo klinčke in cimet, omako pa pretlačimo. Spet segrejemo, dodamo maslo in kislo smetano. Ponudimo k pečeni svinjini.

Čokoladno-jabolčni piškoti

Potrebujemo (za 24 piškotov): 120 g masla, 130 g jabolčne čežane, dve žlici jabolčnega soka, 300 g rjavega sladkorja, čajno žličko jedilne sode bikarbone, 50 ml vrele vode, 125 g ovsenih kosmičev, 280 g moke, ščepec soli, 60 g čokoladnih mrvic.

Pečico segrejemo na 200 stopinj, pekač namastimo z maslom, v skledi zmešamo čežano, sok, maslo in sladkor. V drugo skledo damo vrelo vodo in jedilno sodo bikarbono ter ju primešamo sestavinam v prvi skledi. Posebej zmešamo ovsene kosmiče, moko in sol, premešamo in vmešamo v jabolčno maso. Na koncu zamešamo še jabolčne mrvice. Z žlico naložimo kupčke v pekač, namaščen z maslom, in spečemo do zlato rjave barve.

Nekaj preprostih ljudskih receptov

Za odpravo psihične izčrpanosti: neolupljeno narezano jabolko prelijemo s pol litra vrele vode, pustimo stati eno uro, osladimo z medom. Spijemo mlačno. 

Za boljše delovanje prebavil, čiščenje krvi in za moč: iz dveh jabolk in ene rdeče pese pripravimo gosti sok.

Za pevke in pevce: pečena jabolka z medom so dobra pomoč proti hripavosti. Pojemo še topla.

Za boljši imunski sistem: hren nastrgamo, dodamo limono, naribamo jabolka, solimo in zmešamo, okrasimo s kislo smetano. Ponudimo h kuhanemu ali pečenemu mesu.

Proti prehladu z jabolki in hrenom po primorsko: hren nastrgamo, naribamo jabolka, dodamo rjavi trsni sladkor in med mešanjem dušimo na zmernem ognju, da karamelizira.

Proti visokemu tlaku: stebelno zeleno narežemo na koščke, obarimo v slanem kropu, ohladimo in damo vanj na tanke rezine narezana jabolka, pokapljamo z limoninim sokom, dodamo grobo sesekljane lešnike, zdrobljen ovčji sir, malo smetane, olivnega olja, popra in soli.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media