Dolgoročno pokojninsko varčevanje s subvencijo
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Dolgoročno pokojninsko varčevanje s subvencijo se uvršča v drugi pokojninski steber in predstavlja posebno obliko prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta oblika varčevanja je za varčevalce še posebej privlačna, saj jo subvencionira država, in to na tak način, da varčevalcem sredstva, vplačana na osebni varčevalni račun, prizna kot posebno davčno olajšavo.
Poenostavljeno rečeno, v praksi to pomeni, da država za tako vplačana sredstva na osebni varčevalni račun varčevalcem prizna dodatno davčno olajšavo. To dejansko pomeni, da varčevalci dobijo povrnjeno dohodnino za vplačani znesek, ki pa je omejena na 5,844 odstotka bruto plače oziroma največ na 2.819,08 evra letno, kar pa je že kar lepa vsota. Varčevalci dobijo dohodnino povrnjeno prihodnje leto za tekoče leto. V dohodninski napovedi bo višina sredstev, ki so jih vplačali na varčevalni račun, navedena kot olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Dodatna zanimivost tovrstnega varčevanja je, da so varčevalcem sredstva, ki jih vplačujejo na osebni varčevalni račun, vedno na voljo. Vendar pa v tem primeru velja, da morajo plačati dohodnino, če jih dvignejo z računa pred upokojitvijo. To pa pomeni, da izgubijo subvencijo, ki so jo za njih prejeli od države.
Dosmrtna mesečna renta
Izplačilo privarčevanih sredstev je izvedeno v obliki dosmrtne mesečne rente. Višina te rente pa je seveda odvisna od privarčevanih sredstev na računu. Lahko so izplačana tudi v enkratnem znesku, kar pa z davčnega vidika ni optimalno, saj je v tem primeru treba plačati dohodnino.
V dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo vse osebe, ki že plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko zavarovanje. Zavarovanje sklenejo za nedoločen čas oz. do upokojitve. Namen dodatnega pokojninskega zavarovanja je namreč, da v času, ko so varčevalci delovno aktivni, z dodatnim varčevanjem privarčujejo sredstva, s katerimi si bodo po upokojitvi poleg redne zagotovili še dodatno pokojnino. Zato je priporočljivo, da se v zavarovanje vključijo čim prej, na primer že ob nastopu prve zaposlitve, še posebej če jim to možnost ponuja delodajalec.
Sredstva lahko zavarovalci vplačujejo, kadar koli to želijo. Če se varčevalci znajdejo v položaju, ko premije zaradi kakršnih koli razlogov ne morejo več plačevati (na primer izguba zaposlitve, finančna stiska), se lahko kadar koli odločijo za t. i. mirovanje. Mirovanje je čas, v katerem posameznik ne plačuje premije, vendar sredstva ostanejo na njegovem računu, kjer se še naprej obrestujejo. Posameznik se lahko za mirovanje odloči kadar koli, trajanje mirovanja pa časovno ni omejeno.
