Kultura

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | jan. '16

Prenovljeni Narodni dom

Konec januarja pri Narodni galeriji načrtujejo odprtje prenovljenega Narodnega doma in nove stalne zbirke, ki bo precej obširnejša in bogatejša, kot je bila pred prenovo. Vključevala bo 613 umetnin, postavljena bo na 3.100 kvadratnih metrih razstavnih površin in bo urejena kronološko – od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja. Izbor gradiva so usmerjali obstoječi fond, kakovost in prostorske zmožnosti. Še nekaj mesecev si lahko tam ogledate razstavo Rihard Jakopič – beležnice, kjer je predstavljenih 45 njegovih slik in kar 350 risb. Teh Jakopič ni nikoli namenil javnosti, zato so razstavljene kot povezave s slikami, ki so izbrane tako, da risarsko gradivo spregovori kar se da živo.

Januarski premieri v ljubljanski Drami

Na začetku januarja bo na velikem odru ljubljanske Drame premiera nove uprizoritve Tolstojeve Ane Karenine. Režiser Dušan Jovanovič ohranja znano romaneskno zgodbo, a vendar na odru ustvari dramo, ki izzveni izjemno sodobno, ker je zgodba o veliki ljubezni, ki trči ob številne ovire, tudi zgodba o posamezniku, v kateri ni prostora za tiste, ki se ne držijo pravil. »Zato je Ana Karenina tudi neprizanesljiva slika okrutnega sveta, v katerem ljubezen premagata maščevalnost in moralizem,« razloži Jovanovič. Naslovno vlogo igra Polona Juh.

Konec tega meseca pa bo premiera Kralja Ubuja Alfreda Jarryja v režiji Jerneja Lorencija. Dramatik je ob premieri (1896) razdelil občinstvo in napovedal dogajanje v 20. in očitno tudi 21. stoletju tako na področju umetnosti kot v družbenem življenju. Napovedal je pohod pohlepa in brezobzirno morijo. Vse to vzbuja veliko aluzij, saj ima očitno tudi naš čas svojega kralja Ubuja.

Fotografija: Polona Juh

Ob 100. obletnici rojstva Vladimirja Lamuta

V Dolenjskem muzeju se z razstavo klanjajo umetniku Vladimirju Lamutu, ki ga širša likovna javnost pozna manj, kot si zasluži, čeprav je še pred tragičnim koncem veljal za lokalno legendo, zaradi otožnega in melanholičnega značaja ter tragične osebnosti pa zaznamovan kot »dolenjski van Gogh«. Na razstavi s 128 deli je avtor zastopan z vsemi tehnikami in načini likovnega izražanja, ki jih je uporabljal pri svojem ustvarjanju. Nekompromisno razkrivanje lastnega stanja duha in trnova pot skozi življenjsko katarzo, nemir in nenehno iskanje so Lamutu dali veljavo spoštovanega in cenjenega umetnika. Razstavo v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja si lahko ogledate do začetka septembra 2016.

Fotografija: Avtoportret

 

Film Biserni gumb in njegov avtor 

Patricio Guzmán, čilski režiser in scenarist dokumentarnega filma Biserni gumb, nagrajenega s srebrnim medvedom na berlinskem filmskem festivalu, se bo 13. januarja udeležil premiere svojega filma v Kinodvoru.

Po vojaškem državnem udaru Augusta Pinocheta, ki je strmoglavil demokratično izvoljenega predsednika Salvadorja Allendeja, se je Guzmán znašel med političnimi nasprotniki, ki jih je Pinochetova vojska pridrževala na nogometnem stadionu v Santiagu in jim grozila z usmrtitvijo. Leta 1973 mu je uspelo zapustiti Čile skupaj s posnetki, iz katerih je kasneje nastala trilogija Bitka za Čile (La batalla de Chile, 1975–1979), dragocen dokument političnih napetosti v Čilu, ki je bila predvajana v 35 državah po svetu in prejela veliko nagrad. Guzmán živi in dela v Parizu. Posnel je vrsto dokumentarcev, v skoraj vseh se vrača k čilski temi. Biserni gumb je posnel na jugu Čila, v njem pa razmišlja o povezavi vode in človeškega uma. Več izveste v pogovoru z njim po projekciji.

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media