Za parodontitis ni hitrih rešitev
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Glavni razlog za izgubo zob je parodontalna bolezen, to je kronično vnetje obzobnih tkiv, ki nastane zaradi prisotnosti bakterijskih zobnih oblog. Prizadene veliko ljudi; po zadnji epidemiološki raziskavi ima v Sloveniji skoraj polovica preiskovancev med 35. in 85. letom napredovalo obliko parodontitisa.
Pri začetnih stopnjah je vnetje omejeno samo na rob dlesni in bolniku ne povzroča večjih težav. Prvi znaki so otečena, pordela in krvaveča dlesen. Z napredovanjem bolezni pa pride do razgradnje obzobne kosti, umika dlesni in razmajanja zob. Ker vnetje praviloma poteka počasi, se bolniki zaradi težav oglasijo pri zobozdravniku, ko je parodontitis že v polnem razmahu (podaljšani zobje, težave pri žvečenju hrane, ustni zadah, v skrajnih primerih tudi izpad zob), in iščejo hitro rešitev.
V zadnjih letih se povečuje obiskovanje zobozdravnikov v sosednjih državah, kamor se ljudje odpravijo v želji po hitrih in cenovno dostopnejših storitvah. Večinoma se taki obiski osredotočajo le na nadomeščanje manjkajočih zob in izboljšanje videza, čeprav je tudi močno prizadete zobe velikokrat mogoče pozdraviti in estetsko obnoviti. Tako ohranimo svoje zobe in se hkrati izognemo dragemu nadomeščanju zob. Poleg tega zaradi hitenja pri obravnavi navadno premalo pozornosti posvečajo drugim bolezenskim stanjem, ki morda na prvi pogled niso tako očitna. Takšna oskrba je neustrezna, saj je treba najprej ugotoviti dejansko potrebo po zdravljenju, ki se nato odvija po stopnjah.
Počasno, a celostno zdravljenje
Zdravljenje parodontalne bolezni začnejo s popolnim stomatološkim pregledom (pregled čeljustnega sklepa, vratnih bezgavk, ustne sluznice, žrelne sluznice, obzobnih tkiv in zob) in rentgenskim slikanjem celotnega zobovja. Na osnovi tako pridobljenih podatkov pripravijo načrt zdravljenja. Ko je vnetje omejeno na dlesen, zadostuje že vzpostavitev pravilne ustne higiene in odstranitev mest, na katerih se zadržujejo zobne obloge.
Zakaj parodontalne bolezni ni mogoče pozdraviti z nekaj obiski pri zobozdravniku v tujini? Ko vnetje napreduje v globino, zajame tudi kost in povzroči odstopanje dlesni ter nastajanje obzobnih žepov, majhnih prostorov med dlesnijo in površino korenine. Obzobni žepi se z napredovanjem bolezni poglabljajo in kopičijo se vedno večje količine bakterij in zobnega kamna. Na tej točki začnejo zdraviti s prvo stopnjo (oralno-higiensko): odstranitev zobnega kamna nad dlesnijo in pod njo. Čez dva do tri mesece opravijo kontrolni pregled obzobnih tkiv. Če je vnetje še vedno prisotno, sledi druga stopnja, kjer s kirurškimi posegi zmanjšajo ali odstranijo obzobne žepe. Tako vzpostavijo pogoje za dosledno izvajanje ustne higiene, v nekaterih primerih pa lahko dosežejo tudi delno obnovo obzobnih tkiv. Uspeh kirurške stopnje je močno odvisen od učinkovitosti higienske faze, zato pacienti z nezadostno in nepravilno ustno higieno niso primerni za kirurški poseg. Tudi po higienski fazi in kirurškem zdravljenju parodontitisa ob posameznih zobeh običajno še vedno ostanejo plitvi obzobni žepi. Zato sledi še tretja stopnja zdravljenja, t. i. vzdrževalno zdravljenje, ki ga je treba izvajati do konca življenja. Cilj je preprečiti ponovitev vnetnega procesa in tako nadaljnjo razgradnjo obzobnih tkiv. Šele po zaključenem zdravljenju parodontalne bolezni nadaljujejo ortodontsko zdravljenje, vstavijo vsadke in izdelajo mostičke ali proteze.
Prvo in tretjo stopnjo zdravljenja izvaja splošni zobozdravnik oziroma ustni higienik, kirurško zdravljenje pa specialist parodontolog. Ker je zdravljenje odvisno od naravnega poteka celjenja in individualnih zdravstvenih posebnosti, poteka sorazmerno počasi in zahteva mnogo obiskov pri zobozdravniku. Zaradi tega je tudi smiselno poiskati zobozdravstvene strokovnjake v svoji bližini, kjer redni obiski in reševanje morebitnih zapletov potekajo enostavneje.
