Ponarejena zdravila so nevarna

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | jan. '16

Včasih je ponaredek (leva tabletka) rez težko ločiti od originala

Sodobna tehnologija dovoljuje ponarejanje skoraj vseh stvari in izdelkov, med njimi so tudi zdravila in celo kontaktne leče. Razmah spletne trgovine omogoča, da lahko ponarejena zdravila kupimo praktično kjer koli – enostavno, poceni in brez recepta. Vendar pa je tako ravnanje tvegano: napačen odmerek, neznane sestavine ali neustrezno razmerje učinkovin imajo lahko resne posledice za zdravje bolnikov, tudi srčni zastoj, komo, anafilaktični šok ali smrt.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je na razvitih trgih do približno odstotka ponarejenih zdravil, na nekaterih območjih Azije, Afrike in Latinske Amerike pa celo do 30 odstotkov, predvsem na račun ponaredkov zdravil za infekcijske bolezni (protimikrobna sredstva in antimalariki). Največ ponaredkov izdelajo v Pakistanu, kjer izkoriščajo najrevnejše prebivalce, da jih izdelujejo v umazanih prostorih in nečloveških razmerah, ponarejevalci pa z njimi odlično služijo. Na spletu pogosto zdravila kupujejo ljudje, ki ne želijo k zdravniku, ki iščejo čim bolj poceni zdravila ali so pripravljeni preizkusiti tudi neregistrirane izdelke. A previdnost ne bo odveč tudi pri nakupu v lekarnah: v državah, kjer nimajo državne mreže lekarn, na primer v Bosni, kjer so lekarne le zasebne, je večja možnost, da kupite ponaredek, saj se ponarejevalci vpletajo že v uradne dobavne poti.

V Evropi je na trgu največ ponarejenih zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije (najpogosteje viagra), srčno-žilnih bolezni, za urejanje telesne teže in antidepresivov, narašča tudi število ponarejenih narkotikov in analgetikov.

Vendar se ni treba vznemirjati, pri nas ponarejenih zdravil ne morete kar tako kupiti, saj imamo strog nadzor tako v veledrogerijah, ki prodajajo zdravila na debelo, kot v lekarnah. Ponaredke odkrijejo že na carini. V Sloveniji ne smejo prodajati zdravil na recept prek spleta. Torej če zasledite viagro, cialis ali kaj podobnega na kateri izmed spletnih strani, ne nasedajte, zagotovo gre za ponaredek, saj ta zdravila lahko pri nas predpiše le zdravnik. V Sloveniji je bilo sicer od leta 2007 podanih le 11 kazenskih ovadb na področju proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje, najpogosteje je šlo za preparate za povečanje mišične mase (steroidi).

 Ponarejena zdravila lahko razdelimo v več kategorij:

- popolne kopije pravih zdravil (teh je na trgu najmanj);

- »prava« zdravila s pravim učinkom, a v napačnem pakiranju (še največ škode povzročijo farmacevtskim družbam);

- zdravila z napačnimi učinkovinami (največkrat za zniževanje telesne teže, ki lahko poškodujejo jetra in druge organe);

- zdravila z visokim deležem nečistoč – ponarejevalci dodajajo zares neverjetne primesi, da bi dobili pravo barvo in teksturo: borovo kislino, barvo za ceste s svincem, loščilo za tla, težke kovine, opečni prah, stenske barve, barvilo iz tiskalnikov, pesticide, odkrili so celo arzen in podganji strup;

- zdravila brez zdravilnih učinkovin so še najmanj nevarna, jih je pa največ na trgu (antibiotiki, biološka zdravila). Bolnika zavajajo, na primer v zdravilu za zdravljenje rakavih obolenj so odkrili le fiziološko tekočino;

- ponarejene učinkovine v originalnih izdelkih – namesto dragih pravih učinkovin uporabljajo nadomestke, ki so lahko zelo nevarni;

- ponarejena zdravila z manjšimi ali večjimi odmerki zdravilne učinkovine od predpisane.

Če že kupujete prek spleta, bodite zelo previdni. Na nelegalno trgovino z zdravili lahko posumite, če spletni dobavitelj skriva svoj fizični naslov, če prodaja zdravila, ki so predpisana le na recept, ali so cene zdravil, prehranskih dodatkov ali medicinskih pripomočkov sumljivo nizke.

 Kako je pri nas?

Pri nas deluje nekaj spletnih lekarn, ki so smele do zdaj prodajati le prehranska dopolnila, zelišča, čaje, kozmetiko ipd. Konec lanskega novembra pa je začel veljati pravilnik o izdaji zdravil prek medmrežja, ki jim dovoljuje tudi prodajo zdravil brez recepta, vendar le, če je spletna lekarna registrirana pri ministrstvu za zdravje, kar dokazuje znak na njihovi spletni strani. Za zdaj pa ministrstvo ni izdalo soglasja še nobeni spletni lekarni.

Anita Žmahar, fotografije: Pfizer 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media