Vožnja v napačno smer
Zaradi avtomobila v križišču je enostavneje dojeti, kateri pas je uvoz na avtocesto
Vinjete za vožnjo po avtocesti so nam prinesle tudi težavo, ki je nismo poznali: vožnjo v nasprotno smer. Če bi imeli cestninsko hiško pri vsakem izstopu in vstopu na avtocesto, bi tovrstne incidente zatrli že v kali – z zapornico. A to težavo lahko preprečujemo tudi na druge načine, je pa res, da strokovnjaki opozarjajo, da še ni sistema, ki bi bil stoodstotno učinkovit.
Bilo je, recimo, že več primerov, ko so vozniki, popolnoma brezbrižni do cestnoprometnih pravil, na avtocesti polkrožno obrnili, ko so pred sabo uzrli stoječo kolono vozil. Večinoma vozniki ustvarijo nevarnost zase in za soudeležence v prometu v stanju neprištevnosti, iz brezbrižnosti do varnosti ali celo iz katerega drugega vzroka, ki se nam zdi v treznem stanju povsem nerazumljiv, v vinjenem pa pač ne. Vzrok vožnje v napačno smer številka ena je namreč alkohol.
Kaže tudi, da so med vozniki, ki zapeljejo na napačen vozni pas, pogosto starejši vozniki. Seveda nevede in nenamerno, pogosto zaradi težav z vidom in tudi z dojemanjem prometa ter nezmožnostjo sprotnega branja prometnih znakov. Voznik, ki se mu to dogaja, bi se moral čim prej odločiti, da za vedno neha voziti, da ne bi vozniški staž zaključil s tragično prometno nesrečo na vesti.
Prepočasno ukrepanje
A da se vozniki zmotijo in zapeljejo na nasprotni vozni pas, so marsikdaj krivi cestarji, ki so premalo nazorno, včasih celo neustrezno označili, da gre za izstop, in ne vstop na avtocesto. Pogosto do dileme pride že v križišču z avtocesto, kjer številni odcepi na tablah dajejo nejasno sliko, kateri izmed krakov je pravzaprav uvoz. Prav tak problem se, recimo, pojavlja tudi na deteljicah, troblah, rombih in drugih tipih priključkov na avtoceste, z njih je recimo preveč enostavno zapeljati z uvoza na izvoz. Cestarji so v večini tovrstne težave že popravili tako, da so namestili dodatne ločevalne ovire.
Primerilo se je že, ko so vozniki na nasprotni vozni pas zapeljali z avtocestnih postajališč oziroma bencinskih servisov, še posebej s tistih, ki so namenjeni voznikom v obe smeri avtoceste. Gneča, morda kak tovornjak, ki zakrije pogled na tablo, nelogično razporejene poti po parkirišču lahko marsikdaj zmedejo voznika, da nenamerno zapelje na napačen vozni pas.
Enostavneje je razumeti, da se voznik zmoti in zapelje na napačen vozni pas, veliko težje pa, kaj voznika žene, da nadaljuje vožnjo v nasprotno smer, če očitno vidi, da je nekaj narobe. Priznam, tudi meni se je že pripetilo, da sem zapeljal v enosmerno ulico v napačno smer, bilo je v Rotterdamu na Nizozemskem, ko sem v množici odcepov iskal tistega, ki pelje v garažno hišo. Na srečo sem takoj rešil situacijo, še preden bi lahko prišlo do nevarnosti, a ta strašljivi pripetljaj imam še po dvanajstih letih v spominu. Morda ravno zaradi tega primera težko razumem, da bi lahko kdor koli s trezno glavo nadaljeval vožnjo, ko bi opazil množico nasproti vozečih vozil.
Namreč, odgovoren voznik bi se takoj, ko bi opazil, da vozi v napačno smer, umaknil na odstavni pas in nemudoma prižgal varnostne utripalke, morda celo s hupo opozarjal druga vozila. In obvestil bi policijo, da mu pomaga varno zapustiti cesto – ali z vzvratno vožnjo ali pa z obračanjem na SOS-točki.
Obstajajo različne tehnične rešitve. Avtomobilski proizvajalci na primer testirajo sisteme, ko bi voznik samodejno prek zvočnega sistema in opozorilnih lučk na armaturni plošči prejel obvestilo, da po njegovi cesti vozi vozilo v napačno smer, in mu ponudil naslednji izvoz.
Pri uvozih in izvozih bi lahko namestili zapornice. Ko bi voznik zapeljal na izvoz namesto na uvoz, bi ga zaznali senzorji v asfaltu in sprožili ukaz za spustitev zapornice. To bi bil prijaznejši način, ki na avtomobilu ne bi pustil škode.
Ker pa vemo, da se v nasprotno smer vozijo še zlasti neodgovorni in neprištevni vozniki, so v igri tudi tako imenovane grablje, ki bi v takšnih primerih predrle pnevmatike avtomobila in vozniku tako fizično preprečile, da bi s svojo vožnjo ogrozil tudi soudeležence v prometu.
