Vrata oblikujejo prostor
Vrata so tisti del hiše ali stanovanja, s katerim se predstavimo obiskovalcem, nas varuje pred mrazom, hrupom, vsiljivci in radovednimi pogledi sosedov. A niso le vhodna vrata tista, ki oblikujejo prostor. Smiselna postavitev in izbira vrat v stanovanju lahko vplivata na občutek prostornosti in ustvarita prijazen prostor ali pa prostor, v katerem se ne počutimo prijetno.
Pri vhodnih vratih je z varnostnega vidika najpomembnejša trdna konstrukcija: protivlomna vrata se ponašajo s horizontalnimi in/ali vertikalnimi ojačitvami ali jekleno ploščo vzdolž celotne ploskve, ki preprečuje prebijanje. Seveda pa protivlomna vrata niso prav dosti vredna brez kakovostne ključavnice in strokovne vgradnje. Poleg tega morajo biti tudi dobro zvočno in toplotno (mineralna volna) izolirana. Vrata morajo dobro tesniti, a ker se praga vedno ne da povsem prilagoditi, imajo na spodnji strani krila včasih ščetko ali po domače metlico, ki preprečuje prepih. Najpogostejši material je les, takoj za njim kovine, pogosto v kombinaciji s steklom.
Še vedno so najbolj razširjena klasična enokrilna vrata, kjer pogosto prihaja do težav s poimenovanjem: če se postavimo pred vrata tako, da jih odpiramo proti sebi, so desna tista, kjer je odprto krilo na naši desni, pri levih pa na naši levi strani. Včasih že samo menjava smeri odpiranja vrat olajša življenje in skrajša vsakodnevne poti. Poleg vratnega krila, ki je na podboj pritrjeno s pomočjo nasadil, je sestavni del vrat tudi kljuka, saj veliko pripomore k videzu stanovanja.
Vrtljiva vrata so pogosto v javnih zgradbah in so predvsem namenjena temu, da ohranjajo klimo v notranjosti ne glede na zunanje razmere bolj ali manj nespremenjeno. Bolj »zračna izpeljanka« so vrata s sredinskim vpenjanjem.
Ob besedni zvezi nihajna vrata marsikdo pomisli na filme, ki se dogajajo na Divjem zahodu. Še vedno so pogosta v gostinskih lokalih.
Drsna vrata so svoj čas predstavljala nadstandard, sploh tista vgrajena, kjer se vratno krilo »odpelje v debelino stene«. Danes si brez njih ne predstavljamo kabine za prhanje, v manjših stanovanjih pa pomenijo kar precejšen prihranek prostora, saj za odpiranje običajnih vrat porabimo skoraj kvadratni meter tlorisne površine. Ob vgradnji drsnih vrat, kjer se krilo pomika ob steni, moramo pustiti ta del stene čisto prazen – brez pohištva in brez slik, ki bi zaustavili vrata. Drsna vrata so zelo primerna za vgradnjo tam, kjer pričakujemo, da bodo pogosto ostajala odprta, ali pa v stanovanjih gibalno oviranih, ki jim vijuganje okoli nestabilnih odprtih vrat bodisi z berglami bodisi z vozičkom predstavlja oviro oziroma nevarnost. Pogosta so tudi pri garderobah, saj prihranijo kar precej prostora. Vodila so lahko talna, stropna ali stenska, enostavnejša za vzdrževanje in prehajanje so seveda vrata, kjer ni praga, tirnice ali drugih talnih ovir. Malce bolj nerodna različica drsnih vrat so t. i. harmonika vrata.
Ne glede na obliko vrat je treba pri starejših uporabnikih pozornost nameniti pragom (razen tam, kjer se jim zaradi ohranjanja klime ne moremo izogniti, jih raje odstranimo) in prehodnim letvam. Te naj bodo po možnosti enovišinske in jih uporabljamo le takrat, ko prekrijejo prehod med različnimi površinami (npr. keramika-parket). Pomembna je tudi širina odprtine, ta naj bo vsaj 90 centimetrov, kar zadostuje tako za prehod invalidskega vozička kot uporabnika z berglami.
In kako je z materiali za vrata v stanovanju? Najbolj prodajana in enostavna za vzdrževanje so še vedno lakirana vrata bele barve, ki jih brez težav kombiniramo z vsem pohištvom in barvami sten, pa še prostor posvetlijo. Vrata so lahko delno ali v celoti steklena ali le kombinirana s stransko svetlobo ali nadsvetlobo. Seveda vedno težimo k temu, da je stavbno pohištvo lahko in enostavno za ravnanje, zato masivnih vrat (razen vhodnih) skoraj ne najdemo več. Poleg cenenega polnila iz papirnega satovja je iverokal najpogostejši material, ki se skriva za furnirjem, lakom ali folijo. Gre za naluknjano iverno ploščo, ki je lahka in izolativna.
Ne glede na starost in material lahko vsaka vrata olepšamo in tako pokažemo značaj prebivalcev, namen prostora ali pa le povabimo mimoidoče na obisk.
