ZDUS

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jan. '16

Ne podpirajo privatizacije zdravstva

Dejavnosti Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) za leto 2016 izhajajo iz treh osnovnih in trajno opredeljenih skupin nalog največje nevladne organizacije v Sloveniji: zaščita človekovih pravic starejših, skrb za dejavno, zdravo in varno staranje članstva ter medsebojna pomoč in prostovoljstvo starejših. Med ključnimi cilji so zagotavljanje dostojnih pokojnin in drugih prejemkov upokojencev ter spremljanje zakonodaje, ki posega v življenje in delo starejših, so poudarili člani ZDUS na decembrskem zboru v Izoli. Izrazili so podporo ministrici za zdravje in poudarili, da ne podpirajo privatizacije zdravstva. Sklenili so tudi, da bo ZDUS podpisal manifest o gradnji drugega tira Koper–Divača.

 »Na področju zaščite človekovih zakonsko in drugače zakonsko določenih pravic starejših si bomo še naprej prizadevali za redno usklajevanje pokojnin, zagotavljanje letnega dodatka za vse upokojence, za vrnitev pravice do pogrebnine za vse državljane, vrnitev pravice do seniorske olajšave pri dohodnini ter redno usklajevanje drugih socialnih prejemkov starejših. Posebno pozornost bomo posvečali sprejemu resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva do leta 2025 in reformi zdravstvenega sistema. Posebej pozorno bomo spremljali dokončno oblikovanje in sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci, vključno s finančnim vidikom podpore načrtovanih dejavnosti. Še naprej bomo sodelovali pri pripravi nacionalnega stanovanjskega programa, posebej dela, ki zadeva bivanje in stanovanjsko problematiko starejših,« je poudaril podpredsednik ZDUS Janez Sušnik.

Člani so izrazili nezadovoljstvo, ker kljub zavezam politike še ni ustanovljen neodvisni avtonomni rezervni demografski sklad, in se zavezali, da bodo iskali nove vire za tekoče polnjenje sklada. Ob dejstvu, da so upokojenci lastniki velikega števila nepremičnin, nastajajoči zakon o davku na nepremične ne sme biti naravnan tako, da bo predstavljal dodatno breme upokojencem, predvsem tistim z najnižjimi prejemki. Pričakujejo, da bo končno ustanovljen urad za starejše, ki naj bi med drugim tudi zagotavljal sredstva za projekte samopomočnih asociacij starejših. ZDUS s projektom Starejši za starejše odvzema državi veliko breme, saj skoraj 4000 prostovoljcev dnevno obiskuje na desettisoče starejših, ohranja njihovo socialno vključenost, zdravje in vitalnost, sodeluje z institucijami in drugimi humanitarnimi organizacijami. Za te namene žal država namenja premalo denarja, tako kot nasploh za zdravo, dejavno in varno staranje.

Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije bodo pripravili tudi nove vabljivejše programe za mlajše upokojence, ki se vse manj vključujejo v društva. Posebno pozornost bodo v sodelovanju z mediji namenili seznanjanju javnosti o pomenu združevanja v nevladne, neprofitne organizacije civilne družbe.

Odprto pismo predsedniku vlade

Po odločitvi upravnega odbora je ZDUS predsedniku vlade Miru Cerarju poslal odprto pismo, v katerem je v imenu 220.000 članov izrazil ostro nasprotovanje odločitvi, da tudi v letu 2016 kljub izpolnjenim pogojem ne bo uskladitve pokojnin. »Gmotni položaj upokojencev se nenehno poslabšuje, še zlasti od leta 2010, ker se je realna vrednost pokojnin znižala za okoli 10 odstotkov. To je posledica neizvajanja sistemske zakonodaje, saj politika vsako leto sprejema izredne ukrepe za stabilizacijo javnih financ. Rezultat take politike je slabšanje razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino. Iz zadnjih dosegljivih statističnih podatkov je razvidno, da je razmerje leta 2005 znašalo 69,1 odstotka, leta 2014 pa samo 61 odstotkov. Če upoštevamo vse pokojnine skupaj, je razmerje leta 2005 znašalo 62,7 odstotka, leta 2014 pa je padlo na 56,1 odstotka,« so zapisali.

Hkrati so opozorili, da je pravica do pokojnine ustavno zaščitena pravica, zato naj odgovorni organi spoštujejo pravno državo. »Sklenili smo, da bomo svoje nestrinjanje s tako politiko neusklajevanja pokojnin izrazili z dejanji, ki jih omogočata ustava RS in veljavna zakonodaja. Upokojenci se zavedamo, da je letni dodatek pravica iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar ta pravica ne rešuje problematike gmotnega položaja upokojencev. Menimo, da ni utemeljenih razlogov, da se v zadnjem obdobju ta pravica priznava le določenim kategorijam upokojencev.«

Upokojenci so izrazili ogorčenje, ker še ni sprejet zakon o demografskem rezervnem skladu. Poudarili so, da podpirajo usmeritve ministrstva za zdravje, zapisane v resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva do leta 2025, jih pa skrbi dolgotrajna priprava zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci. »Problemi, ki nastajajo s podaljševanjem življenjske dobe, se naglo povečujejo in zahtevajo takojšnje in ustrezno kratko in dolgoročno ukrepanje vseh vladnih sektorjev. Vaša podpora pri reševanju vseh navedenih problemov je ključna,« so upokojenci še zapisali v pismu predsedniku vlade.

 Resolucija o zdravstvu 

Predstavniki ZDUS so na Ekonomsko-socialnem svetu predstavili stališča do dopolnjenega predloga resolucije nacionalnega programa zdravstvenega varstva 2015–2025 (v nadaljevanju resolucija).

Sprejem resolucije podpirajo, saj so pri pripravi v veliki meri upoštevani njihovi predlogi za razvoj sodobnega solidarnega, pravičnega in dostopnega javnega zdravstvenega sistema; vsebina pa izhaja iz preteklih domačih dobrih praks, opredeljenih izzivov, evropskih vrednot in sledi ciljem Strategije EU Zdravje 2020. Pričakujejo pa, da bo država s tem dokumentom zavezala vlado in vse vladne sektorje ter izvajalce k uresničevanju zastavljene smeri razvoja javnega zdravstvenega sistema. 

Hkrati pa ZDUS pričakuje:

- spremembo zakonske ureditve, ki bo izboljšala univerzalni dostop do zdravstvenega zavarovanja (ZZ), ki se kaže v povečevanju števila oseb brez urejenega ZZ; nadgradnjo preventivnih programov v vseh dejavnostih primarne ravni (družinska medicina, zobozdravstvena dejavnost, dispanzer za otroke in mladostnike ter dispanzer za ženske, patronažno varstvo); oblikovanje javne mreže primarne zdravstvene dejavnosti tudi za druge dejavnosti primarne ravni (ZV žensk, zobozdravstveno, patronažno …) in sistema referenčnih ambulant za te dejavnosti.

ZDUS podpira zakonsko ureditev geriatrične obravnave, rehabilitacije, dolgotrajne oskrbe, paliativne oskrbe, oskrbe na domu, ki so bile v sedanjem sistemu neurejene. Za celovit in integriran sistem dolgotrajne oskrbe kot nove veje socialne varnosti in optimizacijo ter pospešen razvoj sistema ZV na primarni ravni je treba nujno zagotoviti redistribucijo finančnih sredstev oziroma večji obseg sredstev za te namene.

Delovanje javnih zavodov mora ostati nepridobitno, vendar gospodarno in odgovorno. ZDUS v čim krajšem času pričakuje zelo natančen načrt povečevanja sredstev za financiranje zdravstvenega sistema in preoblikovanje dopolnilnega ZZ. Obstoječi model dopolnilnega ZZ za doplačila, ki ga upravljajo zasebne zavarovalnice, je povzročil veliko izgubo zasebnih sredstev, namenjenih za zdravstvene storitve. Preoblikovanje mora zagotoviti večjo učinkovitost za uporabnika in solidarnost ter manjšo potrebo po doplačevanju zdravstvenih storitev, kar je udejanjanje zahtev zavarovancev kot tudi uresničevanje koalicijske zaveze.

Obenem pa ZDUS podpira pripravo kazalnikov za doseganje rezultatov po prednostnih področjih poleg družinske medicine tudi za vse druge dejavnosti primarne ravni, kar bo omogočilo dejansko izvajanje sistematičnega spremljanja zastavljenih ciljev, dejavnosti in ukrepov.

Izobraževanje o demenci v Celovcu

Na željo predsednice Zveze slovenskih žena iz Celovca Milice Kokot so se predstavnice in predstavniki ZDUS, zlasti iz programa RESje, tri dni družili s člani in članicami, ki imajo naloge koordinatorjev na Koroškem. Presenečeni so bili, da na Koroškem nimajo tovrstnih izobraževanj. Poleg predavanj s področja demence so pripravili tudi delavnice, namenjene preventivi. Neva Železnik je popestrila delo z izvajanjem telovadnih vaj, vaj sproščanja in krepitve mišic, kar je pomembno za telesno zdržljivost in preprečuje zlome in poškodbe. Veliko so govorili o zdravem prehranjevanju in umskih dejavnostih ter dejavnikih tveganja za nastanek demence (dr. Janez Kmet in Stanka Radojičič). Predstavili so projekt Starejši za starejše (Slavica Golob) in projekta RESje in Spomini (Ana Cajnko). Dogovorili so se za nadaljnje sodelovanje tako na področju izobraževanj in predavanj v programu RESje kot v okviru mednarodnega projekta Spomini.

Veseli smo, da se naše dejavnosti širijo in da so vsebine predavanj in izobraževanj, ki jih izvajamo v Sloveniji, zanimive tudi ljudem onkraj meje. Presenečeni smo bili, da takšnih predavanj in izobraževanj nimajo na Koroškem. Predvsem pa smo bili veseli pozitivne povratne informacije in da smo tudi zamejcem lahko posredovali nova znanja in vedenja, ki so jih nadvse dobro sprejeli.

Posvet o izobraževanju odraslih

V organizaciji ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Andragoškega centra Slovenije je potekal letni posvet o izobraževanju odraslih. Ob pregledu doseženih ciljev je bil posvet tudi priložnost za pogovor o prihodnjih izzivih. Prof. dr. Marko Pavliha iz gibanja Svetovni etos Slovenija je poudaril, da morata biti »izobraževanje in vzgoja temeljna pravica vsakega otroka in odraslega. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod na klasičen in digitalen način.«

Za člane društev upokojencev je bistvenega pomena, da imajo v svojih lokalnih okoljih dostop do formalnega in neformalnega izobraževanja. Pri tem imajo pomembno vlogo župani in občinske uprave. Andragoški center Slovenije je od novembra 2014 do septembra 2015 opravil razprave z župani 23 občin in zbiral predloge za izboljšanje položaja izobraževanja odraslih v lokalni skupnosti. Februarja letos načrtujejo nacionalni posvet županov in razpravo v državnem svetu, pristojnem parlamentarnem odboru in pogovoru z ministri. Župani so v razpravah navedli, da so odgovorni predvsem za ustvarjanje možnosti in priložnosti za višanje socialnega in kulturnega kapitala svojih prebivalcev ter da je njihov cilj povečati vključenost odraslih v programe izobraževanja v posamezni lokalni skupnosti.

Ob tem naj izpostavimo, da tudi društva upokojencev z organizacijo različnih tematskih izobraževanj zagotavljajo članom in nečlanom priložnosti za vseživljenjsko učenje, spodbujajo k ustvarjalnosti, socialni vključenosti in dejavnemu državljanstvu, lahko pa veliko pripomorejo tudi k uresničevanju ciljev izobraževanja odraslih v posamezni lokalni skupnosti.

Nevenka Dobljekar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media