S starostjo sluh slabi

Dobro počutje | jan. '16

Zmanjšane zaznave zvokov se zavemo šele, ko se pojavijo resnejše težave pri sporazumevanju, misleč, da drugi govorijo tiše, nerazumljivo. »Saj slišim, a ne razumem, kar mi govorijo,« je najpogostejša pripomba človeka, ki počasi izgublja sluh. Seveda je razumljivo, da sliši. Kdor je gluh, mu slušni aparat ne pomaga. A slab sluh povzroča poslabšanje razumevanja.

Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma, in ker ne boli, ga posameznik redko sam prepozna. Sprva ima težave z zaznavo zvokov visokih frekvenc (npr. zvonjenje telefona, budilke, ptičje petje, ženski in otroški glasovi). Kasneje slabo razume glasove po televiziji, vse težje sledi branju z ustnic … Kdor slabo sliši, teže razume povedano v hrupnem okolju in slabo določa lokacijo zvoka v prostoru, vse pogosteje prosi sogovornike, da ponovijo, kar so rekli, začne se izogibati družabnim stikom, obiskom gledaliških predstav, koncertov in podobno. Vse to lahko počasi vodi v izolacijo, morda celo v depresijo.

Na slabše razumevanje dodatno vpliva tudi poslabšanje vida, ki je tudi pogosto v starosti, zato ima oseba težave z branjem z ustnic. Starostne izgube sluha ni mogoče zdraviti, ker je poškodba trajna. Pri veliki večini je uporaba slušnih aparatov edina rešitev, seveda pa je pri tem zelo pomembna motivacija osebe, ki slabo sliši. Pri tem mu je lahko v veliko pomoč družina, saj navajanje na aparat traja kar nekaj časa.

Kaj storiti, če se sluh slabša?

Pomembno je, da se oseba, ki slabo sliši, sprva posvetuje s svojim zdravnikom, ki jo bo praviloma napotil k otorinolaringologu. Po ustrezni diagnozi naglušnosti bo ta svetoval rehabilitacijo s slušnimi aparati, da se izboljša razumevanje.

Tehnologija slušnih aparatov zadnja leta nenehno izboljšuje obdelavo zvoka, tudi zunanji videz je vse bolj estetski. Ponudba je velika tako po kakovosti kot po obliki, zato izbira primernega slušnega aparata ni lahka naloga. Izbira je zelo individualna: to – preprosto rečeno – pomeni, da slušni aparat, ki ga nosi sosed, ni nujno primeren tudi za vas.

Akustik pri izbiri slušnega aparata upošteva vse informacije, ki jih dobi od specialista, vključno z avdiogramom. Posamezniku svetuje najprimernejše slušne aparate, pri čemer upošteva tudi finančne zmožnosti. Akustik mora nekako predvideti tudi prihodnje težave in poslabšanja, ki spremljajo proces staranja. S pravimi nasveti pa se izognemo marsikateri nevšečnosti, zato je zelo pomembno, da oseba, ki bo nosila aparat, povsem zaupa slušnemu akustiku.

Naj ob tem omenimo, da stroške za standardni model slušnega aparata, ki spada med medicinsko-tehnične pripomočke, krije zavod za zdravstveno zavarovanje. Pravica do novega slušnega aparata vam pripada vsakih šest let. Če vam bolje ustreza drugačen, to je nadstandardni model, je potrebno doplačilo.

A. Ž.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media