S starostjo sluh slabi

Dobro počutje | jan. '16

Zmanjšane zaznave zvokov se zavemo šele, ko se pojavijo resnejše težave pri sporazumevanju, misleč, da drugi govorijo tiše, nerazumljivo. »Saj slišim, a ne razumem, kar mi govorijo,« je najpogostejša pripomba človeka, ki počasi izgublja sluh. Seveda je razumljivo, da sliši. Kdor je gluh, mu slušni aparat ne pomaga. A slab sluh povzroča poslabšanje razumevanja.

Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma, in ker ne boli, ga posameznik redko sam prepozna. Sprva ima težave z zaznavo zvokov visokih frekvenc (npr. zvonjenje telefona, budilke, ptičje petje, ženski in otroški glasovi). Kasneje slabo razume glasove po televiziji, vse težje sledi branju z ustnic … Kdor slabo sliši, teže razume povedano v hrupnem okolju in slabo določa lokacijo zvoka v prostoru, vse pogosteje prosi sogovornike, da ponovijo, kar so rekli, začne se izogibati družabnim stikom, obiskom gledaliških predstav, koncertov in podobno. Vse to lahko počasi vodi v izolacijo, morda celo v depresijo.