Prešernova hiša v Kranju

Zgodbe | feb. '16

V Kranju je v hiši, v kateri je sklenil življenjsko pot najbolj uveljavljen slovenski pesnik dr. France Prešeren (1800–1848), vzorno urejen spominski muzej. Je del kulturnozgodovinske zbirke Gorenjskega muzeja.

V tej hiši je pesnik živel od jeseni leta 1846 do svoje smrti, 8. februarja 1849. Tu se je posvetil odvetništvu. Bil je v hudih gmotnih težavah. Trpel je zaradi osamljenosti, pogosto je iskal uteho v pitju žganih pijač in je umrl za jetrno cirozo. Pokopali so ga na nekdanjem kranjskem pokopališču, kjer je urejen Prešernov gaj. 

Ob obisku Prešernove hiše se človeku misli spoštljivo poglabljajo v žalostno usodo poeta. Življenjepisec Anton Slodnjak je leta 1963 v Prešernovem življenjepisu napisal, da je bilo zanj hudo, ker ni po izidu Poezij čutil več ustvarjalnega duha. Spomladi 1948 je neposredno po izbruhu revolucije v Novicah objavil celotno in nekoliko v duhu velikega dogodka prirejeno besedilo Zdravljice. Jeseni istega leta so izšle še nekatere pesmi, ki jih je ustvaril že v Ljubljani. Slodnjak je zapisal: »V Kranju je mogel zlagati samo drobne verzificirane domislice erotične in satirične vsebine, ki pa so se mu porajale s podobno lahkotnostjo, s kakršno je pisal v dijaških letih prve verze.« Po krčmah je recitiral glose, doma pa jih je spravljal v poseben predal, katerega ključ je vedno nosil s seboj. Želel pa je ustvariti nekaj več.

Sodelavci Gorenjskega muzeja so zbrali verodostojne podatke o preureditvi hiše, v kateri je pesnik živel zadnji dobri dve leti svojega življenja, in že leta 1964 uredili stalno razstavo. V pritličju stoji Prešernov doprsni kip, delo kiparja Frančiška Smerduja (1908–1964). Zanj je dobil Prešernovo nagrado. Ta kip je bil za zgled tistemu, ki so ga leta 1952 postavili pred kranjsko Prešernovo gledališče.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj je jeseni leta 2000 začel hišo prenavljati, prenovljeno hišo ter novo stalno muzejsko razstavo so odprli že leto pozneje. Tako so simbolično poudarili prihod advokata dr. Franceta Prešerna pred 155 leti v Kranj, kjer je bil imenovan za deželnega pravdnega doktorja na Kranjskem.

Usodna Julija

Pesnikova stanovanjska soba je opremljena z izvirnim pohištvom. Zbral ga je prešernoslovec in daljni pesnikov sorodnik msgr. Tomo Zupan (1839–1937). V oporoki je Zupan zapustil pohištvo Narodnemu muzeju v Ljubljani. Del opreme so podarili še drugi darovalci.

V vitrinah je na ogled biografsko gradivo, ki prikazuje pesnikovo pot od rojstva naprej. Razstavljeni so izvirni dokumenti, časopisi in pesmi. Pozornosti sta vredna rokopisa pesmi Tri želje Anastazija Zelenca (1838/39) in Sonetni venec. Tu so še izvirni tisk Krsta pri Savici, prva objava pesmi Dekelcam, Čopova razprava o abecedni vojni in druge zanimivosti.

Posebej je opisano tudi Julijino obdobje. Julijo Primic je Prešeren spoznal v trnovski cerkvi. Močno je zaznamovala njegovo pesniško ustvarjalnost in življenje sploh. Posvetil ji je številne svoje vrhunske pesniške stvaritve, a se je poročila z njegovim sošolcem.

Za Prešerna je bilo posebej žalostno leto 1835. Umrl mu je stari stric Jožef, ki ga je vseskozi denarno podpiral in pri katerem je tudi stanoval. Sledila je tragična utopitev prijatelja Matije Čopa. Takrat je kljub izjemni notranji bolečini napisal pomembne pesnitve, med njimi tudi Krst pri Savici.

Nenadna smrt prijatelja Andreja Smoleta leta 1840 je Prešerna še bolj pahnila v obup, osamljenost, otopelost. In znova je pogosteje zahajal v gostilne. V tem času je ustvaril nekatere najbolj znane pesmi: K slovesu, Zgubljena vera, Ukazi, Pod oknom, Sila spomina, Mornar, Prošnja … Pesnil je tudi v spomin pokojnima prijateljema Čopu in Smoletu. Preden se je odselil iz Ljubljane v Kranj, je ustvaril balado Neiztrohnjeno srce, ki velja za njegov labodji spev.

Informacije: Prešernova hiša, Prešernova 7, Kranj, tel. št.: 04 201 39 83

Besedilo in fotografije: Franček Štefanec