Ljudje in dogodki skozi čas 

Zgodbe | feb. '16

France Prešeren

Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je 1. februarja 1945 razglasilo dan smrti Franceta Prešerna, 8. februar, za slovenski kulturni praznik. Od leta 1947 na ta dan podeljujejo osrednje nagrade za kulturo, od leta 1991 je dela prost dan.

Columbia

Ameriški raketoplan Columbia je med vračanjem na Zemljo 1. februarja 2003 eksplodiral. Umrlo je vseh sedem članov posadke.

Po šestmesečnih bojih pri Stalingradu je 2. februarja 1943 kapitulirala 6. nemška armada. Nemški poraz slikovito imenujejo zlom hrbtenice nemške nacistične armade.

V Rimu je 7. februarja 1878 umrl zadnji papež neodvisne cerkvene države Pij IX. Leta 1854 je objavil dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju, deset let kasneje pa je izdal okrožnico, v kateri je obsodil liberalizem, komunizem, socializem in panteizem. Vatikanski koncil je po letu 1870 sprejel dogmo o papeževi nezmotljivosti.

V Kranju je 8. februarja 1849 umrl največji slovenski pesnik France Prešeren, ki je napisal izjemen opus ljubezenske lirike, balad in romanc, kot sta Povodni mož in Turjaška Rozamunda, in elegij, na primer Slovo od mladosti, ljubezenskih in domoljubnih sonetov ter trpkih osebnih izpovedi. Del njegove Zdravljice je državna himna Republike Slovenije.

Dunajski kongres je 8. februarja 1815 sprejel mednarodno zavezujočo uredbo o prepovedi trgovanja s sužnji, ki je že dolgo veljala za sramoto človeštva.

Rdeči križ

V Ženevi so 17. februarja 1863 štirje člani Društva za javno blaginjo ustanovili Mednarodni odbor za pomoč ranjenim, ki se je pozneje preimenoval v Mednarodni odbor Rdečega križa.

Ljubljanski škof Tomaž Hren, duša protireformacijskega gibanja na Kranjskem, uničevalec slovenskih protestantskih knjig, je umrl 10. februarja 1630 v Gornjem Gradu. Upočasnil je slovenski kulturni in književni razvoj, saj v času od leta 1615 do leta 1872 ni izšla nobena slovenska tiskana knjiga.

Edvard Kardelj

V Ljubljani je 10. februarja 1979 umrl politik Edvard Kardelj. Bil je glavni avtor ustave SFRJ iz leta 1974, s katero se je povečala vloga posameznih republik.

Desanka Maksimović

V Beogradu je 11. februarja 1993 umrla srbska pesnica in prevajalka Desanka Maksimović. Med drugim je prevedla pesmi Antona Aškerca, Otona Župančiča in Franceta Prešerna. 

14. februarja 1945 je bil nemški Dresden popolnoma uničen v enem najhujših letalskih napadov anglo-ameriškega letalstva. V strahotnih požarih, ki so jih povzročile zažigalne bombe, je umrlo 60.000 ljudi.

Prežihov Voranc

Pisatelj in politik Prežihov Voranc (Lovro Kuhar), najpomembnejši slovenski predstavnik socialnega realizma, je umrl 18. februarja 1960. Obravnaval je malega človeka in njegove stiske. Njegova najbolj znana in priljubljena dela so Samorastniki, Požganica, Jamnica, Doberdob, Boj na požiralniku in Borba na tujih tleh.

Na Zaplani je 23. februarja 2008 umrl politik in državnik dr. Janez Drnovšek. Bil je slovenski poslanec v zvezni skupščini, leta 1989 pa je bil neposredno izvoljen za člana zveznega predsedstva. Kot predsednik si je prizadeval za sporazumno razdružitev skupne države. Leta 1992 je prvič postal predsednik vlade slovenske države, leta 2002 pa predsednik Republike Slovenije. Prizadeval si je zlasti za humanitarnost in pomoč brezpravnim beguncem. Izdal je več knjig, med njimi tudi knjigo z naslovom Moja resnica.

Tone Štefanec


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media