Vlaganje v vzajemne sklade
FINANCE IN MI
Vlaganje v vzajemne sklade ni primerno za vsakogar. Če se odločite, da bi želeli svoje premoženje plemenititi v obliki vlaganj v vzajemne sklade, morate biti oseba, ki se zaveda, da je takšno vlaganje premoženja nekoliko tvegano. Zato je ta oblika plemenitenja premoženja v prvi vrsti primerna za tiste posameznike, ki so po značaju nekoliko bolj dinamični. Vzajemni skladi namreč praviloma ne zagotavljajo nekega fiksnega donosa, neke dodatne pokojnine, saj so podvrženi precejšnjim vrednostnim nihanjem.
In kaj sploh so vzajemni skladi? Ti predstavljajo združeno premoženje večjega števila vlagateljev. Tako javno zbrano premoženje družba za upravljanje na kapitalskih trgih nalaga v različne vrste naložb v skladu s svojo strateško načrtovano naložbeno politiko, in sicer gre za naložbe v obliki različnih vrst vrednostnih papirjev – delnic, obveznic, zakladnih menic in tudi drugih. V tem smislu je pomembno, da za vlaganje v vzajemne sklade izberete verodostojno, uveljavljeno družbo za upravljanje, ki ima s tovrstnimi posli že precej izkušenj, četudi tak izbor še ne zagotavlja popolne varnosti vloženega premoženja, zagotavlja pa vsaj to, da bodo vaše premoženje upravljali pravi strokovnjaki.
Vlaganje v vzajemne sklade ima tako kot vsaka druga premoženjska naložba določene prednosti in slabosti. Prednost je vsekakor razpršenost naložbe. Vlagatelj lahko že z nizkimi vložki kakovostno razprši svoje premoženje. Tako lahko že z minimalnim vplačilom v vzajemni sklad (npr. od 20 do 30 evrov mesečno) kupi deset ali več naložb, ki so v tistem trenutku v skladovem portfelju. Razpršenost vlagatelja ščiti pred prevelikim tveganjem, saj ne vlaga le na enem ali na dveh trgih, ki bi ju lahko zajela recesija ali druge težave, ampak zajame večje število trgov, ki prinašajo donose. Na ta način ublaži morebiten padec vrednosti premoženja.
Druga pomembna prednost vlaganja v vzajemne sklade je transparentnost naložbe. Vlagatelj ima vedno na razpolago podatke o tem, kakšno število točk je na njegovem računu in kolikšna je vrednost le-teh. To lahko ugotovi prek medijev, na svetovnem spletu ali na osnovi neposredne komunikacije s predstavniki družbe za upravljanje. Če želi, lahko svoje premoženje v skladih tudi kadar koli proda. Izplačilo iz skladov je namreč hitro in enostavno, saj je družba za upravljanje dolžna vlagatelju v petih delovnih dneh nakazati sredstva na njegov transakcijski račun.
Prednosti in slabosti
Prednost vlaganja v vzajemne sklade je tudi možnost prenosa sredstev znotraj glavnega (krovnega) sklada. Tak prenos je brezplačen. To pomeni, da lahko vlagatelj v času vlaganja menja svoje naložbe v odvisnosti od dogajanja na finančnih trgih. Delniške naložbe lahko, recimo, spremeni v obvezniške in obratno. Preden se vlagatelji za take prenose odločijo, naj se posvetujejo z neodvisnim finančnim svetovalcem, ki se spozna na to področje.
Vlaganje v vzajemne sklade ima tudi nekaj slabosti. Poleg zgoraj omenjenega tveganja morajo vlagatelji pri vstopu oziroma izstopu iz vzajemnih skladov plačati vstopne in upravljavske stroške, včasih pa tudi izstopne stroške. V primerjavi z drugimi tipi naložb so ti načelno višji. Vstopni stroški se večinoma gibljejo med 1 in 5 odstotki vrednosti naložbe. Še bolj pa je treba biti pozoren na upravljavske stroške, saj so ti skriti v vrednosti enote premoženja, zato jih vlagatelji najmanj opazijo. Zato svetujemo, da se vlagatelji o teh stroških natančno pozanimajo pri družbi za upravljanje, prek katere vlagajo.
Vzajemni skladi so tudi obdavčeni, in sicer kot vrednostni papirji, kar pomeni, da so kapitalski dobički nanje obdavčeni. Kot osnova za obdavčitev sta za obračun upoštevana datum prvega vstopa v krovni sklad in datum izstopa. Prednost pa je, da so dobički obdavčeni po padajoči lestvici. Dalj časa ko boste lastniki vzajemnih skladov, manj davka boste plačali.
