Pomirimo duha in telo z gibanjem
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Sebastian Kneipp, ki je za tretji pomembni steber določil gibanje, je poudaril: »Nedejavnost slabi, vaja krepi, čezmerna obremenitev škoduje.« Gibajmo se, ne oziraje se na letni čas, vreme in počutje, le način prilagodimo svojim sposobnostim.
Pomembno je izbrati dejavnosti, ki so nam všeč (tek, sprehod ali druge oblike). Med gibanjem se razpoloženje spremeni, čutimo zadovoljstvo, lahko smo sami s svojimi mislimi in lahko smo v družbi ljudi, ki delajo enake vaje kot mi. Ob vsem tem pa je izredno pomembna pravilna prehrana, ki jo gibanje uravnoteži.
Odlične vaje so tiste, ki zahtevajo veliko kisika, obremenjujejo večje mišice in jih redno izvajamo. Z njimi razstrupljamo telo, poganjamo srce in pospešujemo odličen pretok krvi. Enako pomembno kot gibanje je tudi sprostitev po njem, saj se mora srce uravnotežiti in umiriti, ožilje pa stabilizirati.
Merila zdravega gibanja: prilagojeno je telesni zgradbi; če je mogoče, ga izvajamo na prostem; aktivira srce, krvni obtok in dihanje; sprošča, osvobaja in odpira srce; izvajamo ga redno.
Gibanje je hrana za srce. Z redno vadbo pomagamo srcu, da ujame ritem in tako manj obremenimo njegovo delovanje. Vztrajajmo vsak dan ali vsaj kadar imamo dovolj časa. Z gibanjem poskrbimo, da v telo dobimo dovolj encimov, potrebnih za presnovo nepravih hranil.
Sklepi in kosti potrebujejo gibanje in polnovredno hrano, ki ohranja količino mineralnih snovi za krepitev kosti in mišic.
Možgani nujno potrebujejo gibanje. Znano je, da že krajši čas gibanja, na primer 10 minut na dan, povečuje zmožnost koncentracije, poveča inteligenčni količnik, saj možgani dobijo dovolj kisika. Med možgani in mišicami obstaja močna soodvisnost, saj pravilna vadba podkrepi ohranjanje možganskih celic zaradi dobrega dotoka kisika.
Zdravje s sprehoda
Sprehodi v hladnih dneh z globokim dihanjem krepijo dihala in tako veliko lažje premagamo gripo in druge virusne okužbe. Mogoče bomo že kmalu našli enega prvih cvetočih zelišč, in sicer lapuh. Živo rumene cvetove za tri tedne namočimo v alkohol in ob prehladu popijemo 3 do 5 kapljic tega izvlečka s kozarcem mlačne vode.
Tudi cvetki in listi trobentic so bogat vir vitaminov in mineralnih snovi. Uporabimo jih v juhah ali solatah, posušene pa v čajnih mešanicah.
Nahod preženemo s Kneippovo rastočo kopeljo za noge. Nalijemo hladno vodo v vedro, ki mora biti tako globoko, da sega voda do kolen. Sedemo in postopoma dolivamo vročo vodo, dokler zdržimo. Noge obrišemo in gremo vsaj za pol ure počivat na toplo.
Po Kneippu je priporočljivo hoditi po snegu bos nekaj sekund, dokler nas ne zazebe. Nato obujemo tople nogavice, še naprej razgibavamo noge, da se pogrejemo, in nato počivamo. Tako krepimo vene in mišice ter imunski sistem.
V letošnji nepravi zimi je ponekod leska že začela odpirati mačice. Njen pelod je ena najbolj alergenih snovi. Dobra stran tega pa je, da se v človeku, ki ji je bil izpostavljen, tvorijo tako močna protitelesa, da veliko lažje prenaša seneni nahod, ki ga povzroča poznejše cvetenje.
Ko nas prevzame želja po razstrupljanju in čiščenju telesa, naj hrana vsebuje čim več zelenjave in balastnih snovi, da izločimo odvečne maščobe. Leča, soja, grah in fižol z repo, zeljem ali korenjem dajejo neskončno možnosti za zdravo prehrano. Žita naj bodo polnovredna, posebej zdrava je pira v zrnju, kosmičih ali kot moka. Obroke pripravimo z dobro voljo in jih uživajmo brez naglice. Ko odženejo koprive, jih pripravimo namesto špinače, umešamo v smutije, dodamo zelenjavnim juham in jih posušimo za čaj. Ta pride prav za čiščenje krvi in tudi za pranje las. O regratu ni treba izgubljati besed, saj smo ga navajeni uživati kot prvo svežo solato. Je pa uporaben vse leto, saj je dušen odličen v omakah in prelivih za riž ali testenine.
V hladnih dneh je naša koža obremenjena z mrazom, vetrom ali pa s pregrevanjem v suhih toplih prostorih. Zato ji je dobro posvetiti posebno skrb. Doma pripravimo (med letom) mazila z zelišči. Preden suho kožo namažemo, jo moramo navlažiti, sicer maščoba pobere še vso preostalo vlago.
Še pomembnejše pa je, da poskrbimo za kožo od znotraj. Hrana in pijače naj vsebujejo čim več vitaminov C in E pa tudi selena.
Utrujene in razbolele noge bodo hvaležne za zeliščne kopeli. V mlačno vodo dodamo prevreta zelišča, ki jih moramo tako počasi porabiti. Noge namakamo 10 do 15 minut in nato počivamo.
