Optimisti so bolj zdravi

Dobro počutje | feb. '16

Izsledki raziskav vedno znova potrjujejo dejstvo, da zaupanje, dobra volja, veselo pričakovanje, radost in navdušenje ugodno vplivajo na obrambo organizma pred škodljivimi dejavniki, ki ogrožajo zdravje, počutje in vitalnost. Kdor zaupa v ljudi in sam vase ter je zadovoljen s svojim socialnim položajem, s svojim pozitivnim razpoloženjem spodbuja imunski sistem in varuje svoje zdravje.

Organizem, ki ima na voljo dovolj obrambnih potencialov, se uspešno upre škodljivim dejavnikom in jih premaga, še preden jim uspe vdreti v telo ter tam povzročiti škodo. Odpornost organizma se spreminja s starostjo, z letnimi časi, z menstrualnim ciklusom (pri ženskah v rodnem obdobju) in pod vplivom zunanjih dejavnikov. Tesno pa je povezana tudi z duševnostjo. Sodobna medicinska veja psihonevroimunobiologija se poglobljeno ukvarja z vplivom razpoloženja in duševnosti v celoti na zdravje in počutje. Ugotovitve pričajo, da pozitivno mišljenje, psihično ravnovesje in optimistično razpoloženje dvigujejo imunski sistem organizma proti obolenjem.

Rezultati obsežne študije, ki so jo na skupini prostovoljcev opravili ameriški strokovnjaki s State University v New Yorku, pričajo, da delovanje telesne obrambe pri človeku spodbujajo že običajno zadovoljstvo in umirjenost ter majhne vsakdanje radosti, kot so uspeh pri delu, prijetno presenečenje, nepričakovano darilo, izpolnitev skrite želje, droben šopek za praznik, uresničitev veselega pričakovanja, pozornost partnerja, radostno hrepenenje ipd. Hkrati pa izsledki raziskave potrjujejo izrazit vpliv negativnega mišljenja in pesimističnega razpoloženja na imunski mehanizem. Zanimiva je tudi primerjalna študija, ki priča, da je upad pozitivnega mišljenja in optimističnega razpoloženja za organizem bolj nevaren kot pa kopičenje stresnih elementov in neprijaznih vplivov iz okolja.

Kaj pa napake?

Podobno kot stres so tudi napake pogoste v življenju. Zato je pomembno, kako jih posameznik obravnava in ali se iz njih kaj nauči oziroma mu pomagajo rasti na strokovni in osebnostni ravni. Bistvena razlika med samozavestnim in plašnim, negotovim človekom je v njunem odzivanju na napake. Medtem ko človek, ki je samozavesten, spodrsljaj oziroma napako jemlje kot del običajne vsakdanjosti, kot korak na poti do potrditve in uspeha, pa bojazljivec v njej vidi neuspeh, konec sveta in dokončno nepremostljivo oviro na poti proti zastavljenemu cilju.

Ameriški zdravnik in psiholog dr. Jonathon Brown z washingtonske univerze je opazoval in proučeval 172 prostovoljcev (81 z visoko stopnjo samozavesti, 89 boječih in negotovih vase) in ugotovil, da pri ljudeh pomanjkanje samozavesti tiči v vzgoji ter v odnosu do spodrsljajev, neuspeha, samega sebe in do okolice sploh. Negotovi in bojazljivi ljudje pogosteje zardevajo, so plašni, nedružabni in zadržani, pogosto celo zavrti in trpijo zaradi pomanjkanja empatije. Pri spodrsljaju kmalu odnehajo, izgubijo pogum in vero vase ter se stvari običajno več ne lotijo. Samozavestni napako sicer priznajo, vendar pa jo hočejo popraviti in odpraviti, premagati oviro in doseči zastavljen cilj – čeprav za višjo ceno, kot so si predstavljali. Pripravljeni so si vzeti več časa, se potruditi, napeti vse sile in se zavihteti na stopnice za zmagovalce. Pa še nekaj: plašni, vase negotovi ljudje so iz strahu pred neuspehom neinovativni, neprodorni, bojijo se tveganja, držijo se preizkušenih receptov in ustaljenih poti. Samozavestneži pa so inovativni, domiselni, ustvarjalni – ljubijo spremembe, izzive in tveganje.

Harmonični in srečni ljudje obvladujejo sebe in okolico (brez prisile in ukazovanja), so veseli, dobrohotni in optimistični, so zanesljivi in vredni zaupanja ter ekstrovertirani. Tudi ko gre za zdravje, zlepa ne vržejo puške v koruzo.

Zaupanje, vera (vase in v sočloveka), spontanost, odprtost in dobrohotnost spodbujajo imunski sistem k večji učinkovitosti. Nezaupljivi, vase zaprti posamezniki, ki nenehno tuhtajo o svoji težki usodi in o slabosti soljudi ter se bojijo, da jim bo okolica škodovala, se nenehno izpostavljajo nepotrebnim psihičnim obremenitvam, napetosti in stresu, slabijo svoj imunski sistem. Zato so pogosteje bolni in se konstantno slabo počutijo; zlasti jih ogrožajo bolezni, povezane s prenapetostjo in stresom. Sproščeni in optimistični ljudje pa so praviloma bolj zdravi, živahni in odporni proti obolenjem.

Nina Mazi, dr. med.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media