Kolobar in gnojenje na zelenjavnem vrtu
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Kolobar je menjavanje vrtnin na istem prostoru. Na istem mestu naj si ne sledijo vrtnine, ki so v sorodstvu. Če kolobarimo po principu botaničnih družin ali po sorodstvu, je treba paziti, da si vrtnine iz iste botanične družine na istem mestu ne sledijo vsaj nekaj let. Načrtovanje s svinčnikom in papirjem pa je še vedno najpravilnejše. Za dober pridelek pa je pomembno, da poskrbimo tudi za pravilno gnojenje.
Tabela 1: Kolobarjenje po botaničnih družinah
| 1. METULJNICE ali STROČNICE (grah, bob, fižol, soja, leča) |
| 2. KOŠARICE (solata, endivija, radič) |
| 3. RAZHUDNIKOVKE (paradižnik, paprika, jajčevec, zgodnji krompir) |
| 4. KRIŽNICE (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, kitajski kapus, listnati ohrovt, koleraba, kolerabica, repa, redkev, redkvica, hren) |
| 5. LILIJEVKE (čebula, česen, por, šalotka, drobnjak, špargelj) |
| 6. BUČNICE (kumare, bučke, buče, lubenice, melone) |
| 7. KOBULNICE (korenček, zelena, peteršilj, sladki komarček) |
| 8. LOBODOVKE (rdeča pesa, špinača, blitva) |
| 9. »AIZOJACEJE« (novozelandska špinača) |
| 10. SLAKOVKE (rabarbara) |
| 11. ŠPAJKOVKE (motovilec) |
| 12. TRAVE (sladka koruza) |
Pri načrtovanju kolobarja si lahko pomagate tudi tako, da si vrtnine na vrtu sledijo po užitnih delih. Tako ste predhodno leto za paradižnikom, ki ima užiten plod, sejali motovilec (užiten list), to leto spomladi lahko na to mesto sejete fižol (strok, zrno) itd. Če sledite temu zaporedju, ni težav s kolobarjem, saj tako rastline niso v sorodstvu.
Gnojenje zelenjavnega vrta
Za gnojenje je najbolje uporabiti kompost z domačega vrta in različna organska gnojila, ki jih lahko kupite v trgovinah. Mineralnih gnojil na domačem vrtu običajno ne uporabljamo. Če nam analiza tal pokaže pomanjkanje kalija, ga dodamo po potrebi, saj tega elementa primanjkuje v organskih gnojilih.
Za gnojenje so najdovzetnejše kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt …), ki jih uvrščamo med križnice. Zato priporočamo, da tudi na domačem vrtu najbolj pognojite ta del vrta. Če vrtnine gnojite v mešanih posevkih, bolj pognojite samo del gredice, kjer uspevajo bolj požrešne vrtnine. Preostali del vrta polovično gnojite, čim manj pa gnojite gredice, kjer bodo uspevali česen, čebula, nizki fižol, leča in čičerika, saj te vrtnine ne ljubijo pretiranega gnojenja.
Z gnojenjem ne pretiravamo na gredicah, kjer uspevajo paradižnik, paprika, kumare, buče in druge plodovke. Za lažje razumevanje gnojenja domačega vrta priporočamo gnojenje po priporočilih spodnje tabele.
Tabela 2: Potrebe rastlin po kompostu glede na posamezne vrtnine (liter/m2/leto)
| Rastlina | Kompost (liter/m2/leto) |
| nizki fižol, grah | 0 |
| čebula, česen, šalotka, drobnjak, motovilec, redkvica, bob, leča, čičerka, soja, zelišča, trajnice | 1 |
| solata, kolerabica, visoki fižol, koleraba, repa, črna redkev | 1 do 2 |
| korenček, peteršilj, rdeča pesa, hren, špinača, radič, endivija, zelena, sladki komarček, por, jagode, ribez, maline, okrasna trava, okrasne grmovnice, cvetlice enoletnice | 2 do 3 |
| krompir, paradižnik, kumarice, bučke, paprika, lubenica, melona, špargelj, blitva, rabarbara | 3 do 4 |
| zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, listnati ohrovt, kitajski kapus, jajčevec, sladka koruza | 5 do 6 |
