Davni čar drevesa
SLOVENSKO IZROČILO
Les prinaša srečo in daje varnost, saj skriva v sebi prvinski čar davnine. Ta prastara vera v moč drevesa je še danes prisotna v našem vsakdanu, četudi mnogokrat le podzavestno. Še danes bomo potrkali po lesu in imeli ob tem v mislih neko željo. Ali se zavedamo, da s trkanjem po lesu prebujamo dobrega starega lesnega duha, ki že tisočletja prebiva v lesu?
Sredi zime otroci tepežkarji z vejo tepežkajo drevesa in tako ljudem in živini prinašajo zdravje, poljem pa rodovitnost. Rodovitnost poljem in srečo domačiji prinaša tudi blagoslovljen les v cvetnonedeljski butari. Les, ki zgori na kresnem ognju, je imel čarodejno moč in prispeval je k stoterim skrivnostim kresne noči.
Skrivnostna moč lesene leskove rogovile – bajalice – še danes najde vodo tam, kjer moderna znanost ostaja brez moči.
Znanje o drevesu in lesu je naše ljudstvo zbiralo dolga stoletja in ga v obliki pripovedi, pesmi, šeg in verovanj prenašalo iz roda v rod. Predvsem pa je znanje o obdelovanju in uporabi lesa omogočilo življenje v naši deželi v preteklih stoletjih. Ne smemo pozabiti, da je moderna lesna industrija zrasla iz ljudskega znanja, iz izkušenj vaških mizarjev, kolarjev in tesarjev. Moderna tekstilna industrija je izšla iz znanja vaških predic, ki so predle na lesenem kolovratu, in vaških tkalcev, ki so tkali na lesenih statvah. Moderno mlinarstvo ima svoje začetke v stoletja starih lesenih mlinih.
Pred tisočletji je prek naše dežele vodila starodavna jantarska pot, po kateri je jantar – drevesna smola – na lesenih vozovih potoval proti Jadranu. Na naših tleh, pri Emoni, se je ta pot združila s potjo, po kateri so lesene barke priplule s Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici. Pred Emono, ki je bila tedaj križišče teh dveh evropskih magistral, so bila v tistih dneh na lesenih koleh v jezero zabita mostišča in po jezeru so se vozili z lesenimi drevaki. Pa ne le to. Leseno kolo z osjo, najdeno na Ljubljanskem barju, dokazuje, da so se mostiščarji vozili tudi že po kopnem. Najdeno kolo je staro več kot 5000 let in je najstarejše do zdaj najdeno kolo na svetu.
Minevala so burna stoletja, ko je nevarnost prihajala z vzhoda in zahoda. Prek naše dežele so volovske vprege na lesenih vozovih selile premoženje različnih plemen. Prvotni prebivalci in tudi priseljenci so iskali varnost za ogradami lesenih gradišč. Naši dedje so si želeli v miru orati polja z lesenimi plugi. Verovali so v bogove, ki so jih klesali iz lipovega lesa. Še danes pravimo, da se kdo drži kot lipov bog …
