Ni nam dolgčas
Ali so starejši ljudje res zapostavljeni, odrinjeni in odpisani?
Viktorija Dabič, upokojena slavistka, Ptuj: »Smo starejši res izrinjeni, ker nas mladi ne spoštujejo, zdravstvo pa naj bi nas kar odpisalo? Le kako – zdravnik mi vendar mora pomagati! Dobre izkušnje imam tudi z mladimi, s katerimi sem delala trideset let. V domu upokojencev, kjer vodim bralni krožek, srečujem devetdesetletnike, ki z zanimanjem spremljajo dogodke v družbi, kritični so do nepoštenosti in izkoriščanja, a se znajo tudi veseliti lepih trenutkov. Ne, ne čakajo na smrt, ampak živijo!«
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Naj vas šen ne prestraši
Že majhna ranica na koži je dovolj, da bakterija, ki sicer poseljuje kožo, izkoristi našo morebitno imunsko šibkost in se namnoži. Visoko povišana telesna temperatura, slabo počutje, bolečina in oteklina ob tem marsikoga prestrašita, a izrazita rdeča in jasno omejena lisa, ki nastane na koži, je znak, da gre za šen.Most med posameznikom in njegovimi pravicami
Etnične pripadnosti, starosti, spola,…, si ljudje ne izbiramo sami. Zato družba ne sme izključevati ljudi na podlagi osebnih značilnosti, na katere nimamo vpliva, poudarjajo pri Zagovorniku načela enakosti, kjer nudijo pomoč vsem, ki se počutijo diskriminirane oziroma neenako obravnavane. Pogovarjali smo se z Miho Lobnikom, zagovornikom načela enakosti.Prijateljici za vedno
Oktobra pred 60 leti je Novomeščanka Milica Jakopin prejela prijazno pismo iz Nemčije; kot dijakinja ekonomske srednje šole v Ljubljani se je že pred tem v angleščini dopisovala s sovrstnico z Japonske in Belgije; tokrat pa je bilo pred njo pismo v nemščini. Iz dopisovanja z Vero se je razvilo trdno prijateljstvo.»Nekje na Dolenjskem so kraji, / kjer dosti je trnja in dosti rož, / a zemlja je žena, ki že s smehljaji / vžge srca najtrdnejših mož. // ... Nekje na Dolenjskem so kraji, / hiša, vinograd, košček polja … / Tam so meseci sami maji, tam sem nekoč bil doma.« Tone Pavček je napisal nešteto lepih verzov o svoji rodni Dolenjski, z najlepšimi pa je opisal svoj rojstni kraj. V verze je vtkal vso milino in toplino te valovite pokrajine in hkrati ni pozabil tudi na njen kruti obraz: trdo in neizprosno delo na skromni zemlji, ki je včasih morala preživljati veliko lačnih ust. Danes se je življenje na vasi precej spremenilo, z zaposlitvami v večjih krajih ljudje niso več odvisni le od tega, kar lahko pridelajo doma, pri hiši so kmetijski stroji pa sodobni avtomobili in tudi internet. Tudi podeželje se je pomeščanilo, izginil pa je tisti prvinski odnos do zemlje, kot ga je bilo čutiti včasih.
-
Fotogalerije
Prostor mora biti za vse generacije
2. oktober 2019 Festival za tretje življenjsko...Veselo druženje bralcev Vzajemnosti v Trogirju
7. junij 2019 Od nedelje do srede se je blizu...Bogata ustvarjalnost upokojencev
17. maj 2019 Danes so se na Gospodarskem...Za razvoj države so pomembne vse generacije
15. maj 2019 Pomembno je, da v današnji...Zdus podelil priznanja uspešnim društvom
29. november 2018 -
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več »
© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media