Lijaki

feb. '16

ZA SLOVENSKE ZMAGE

Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je lijak priprava za zlivanje tekočine v posodo z majhno odprtino. V prenesenem pomenu pa lahko z besedo »lijak« ponazorimo postavljanje ovir, ki omogočajo nadzorovanje pretoka prestopov čez mejo. Prav to se dogaja ob soočenju s sedanjo begunsko krizo na evropskih mejah. Pri tem pa ne moremo obiti vzrokov, ki so milijone ljudi pregnali z njihovih domov in iščejo varno zatočišče. Pri iskanju odgovorov spet trčimo na svojevrstne »lijake«, ki so v ozadju sedanje krize. V bistvu gre za spopad za energente in pri tem si vsak od vpletenih želi priboriti kar največ. Najprej si s prodajo koncesij svoj delež »odrežejo« države, kjer črpajo in dostavljajo nafto na mednarodni trg. Za njimi skušajo »pretočiti« del energetskih dobičkov na svoje račune mednarodne korporacije in banke, ki jim stojijo ob strani velike sile. In nazadnje skušajo iz energetskih poslov polniti svoje proračune še države, kjer energente prodajajo.

Spopad za energente je neusmiljen. Glavni igralci skušajo svoje cilje doseči tudi z vojnami in pri tem se ne ozirajo na posledice. Najvišjo ceno praviloma plačujejo »mali ljudje«, ki nimajo nobenega vpliva na ravnanje »velikih igralcev«.

Ena izmed posledic sedanjega energetskega spopada je razmah radikalnega islamizma in z njim povezanega terorizma. In spet so žrtve ljudje, ki jim oblast ni sposobna zagotoviti varnosti in osnovnih pogojev za človeka dostojno življenje. Še več, glavni akterji, ki so povzročili sedanje razmere, so poskrbeli, da je večina držav na Bližnjem vzhodu razpadla, in zdaj se tam bohotijo različne milice, ki si tudi prizadevajo za del energetskega kolača.

Vse navedeno seveda vedo tudi tisti, ki v resnici odločajo, kam bo šel naš svet. V Bruslju pravijo, da se je treba dogovoriti o skupni zunanji in varnostni politiki, treba je okrepiti nadzor na zunanjih mejah Evropske unije in tako zmanjšati število migrantov, ki iščejo zatočišče v Evropi. Z drugimi besedami – treba je vzpostaviti sistem »lijakov«, ki bodo omejili begunski tok z Bližnjega vzhoda in iz Severne Afrike v Evropo. Tudi Slovenija je kot članica Evropske unije in šengenskega območja zavezana spoštovati te odločitve in na svoji južni meji nadzorovati migrantske tokove. Toda nobena »tehnična ovira« ne bo odpravila vzrokov, ki so milijone ljudi prisilili zapustiti svoje domove. Potreben je drugačen dogovor vseh držav, kako preprečiti, da bi pohlep lastnikov kapitala in mednarodnih korporacij določal usodo človeštva. Pravzaprav so temelji za tak premislek že napisani v ustanovni listini Združenih narodov.

Ne le Evropa, ves svet je na pomembnem razpotju, ko je treba izbrati med potjo, ki vodi v svet povezanosti in solidarnosti, ali pa se prilagoditi logiki velikega kapitala. Prva izbira lahko pomeni tudi dolgoročno odpravo vzrokov, ki so privedli do sedanjih razmer, druga pa nam bo prinesla še hujše preizkušnje. Ne nazadnje se lahko zgodi, da bo tudi precejšen del Evropejcev postal del begunskega vala. Vprašanje, ki bi si ga ob tem lahko postavili, pa je, kje bi mi iskali varno zatočišče.

Ludvik Škoberne 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media