Presejalni programi – priložnost, ki je ne smemo zamuditi

Dobro počutje | feb. '16

V Sloveniji imamo tri presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka. Namenjeni so odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA), raka dojk (DORA) in raka na debelem črevesu in danki (program Svit). Na pregled so povabljeni prebivalci določene starosti in spola, pri katerih je tveganje za razvoj raka največje. Veliko jih vabilo razume kot podarjeno priložnost za ohranjanje svojega zdravja, nekateri pa te priložnosti še vedno ne izkoristijo.

Presejanje pomeni pregledovanje navidezno zdravih ljudi s preprosto preiskavo ali testom. Gre za poseben postopek vabljenja navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi odkrili tiste, pri katerih je velika verjetnost, da že imajo predstopnjo ali začetno obliko iskanega raka. Zdravljenje je ob zgodnjem odkrivanju lažje in veliko uspešnejše. Recimo, s programom ZORA jim je uspelo pojavnost novih rakov zmanjšati kar za polovico. Delovanje slovenskih presejalnih programov je ena izmed stvari v slovenskem zdravstvu, s katero se res lahko pohvalimo in kjer dosegamo zavidljive uspehe. K uspehu (in reševanju življenj) pa pomembno prispevamo uporabniki sami tako, da vabilo sprejmemo in sodelujemo.

Rak materničnega vratu

Rak materničnega vratu je zelo redka posledica okužbe s humanim papilomskim virusom (HPV) in se razvije le pri majhnem deležu okuženih žensk. Od okužbe s HPV do razvoja predrakavih in rakavih sprememb navadno poteče več let. Test PAP lahko odkrije spremembe celic materničnega vratu, še preden bi te postale rakave. Sama jih ženska ne bi mogla opaziti, saj zgodnjih bolezenskih znakov običajno ni. Najpogosteje se kot prvi pojavi krvavitev iz nožnice (brez očitnega vzroka). Nekateri drugi pozni znaki so lahko dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice, boleč spolni odnos, stalne bolečine v križu (če niso posledica sprememb v hrbtenici) in pogosto ter boleče mokrenje ali krvav seč (če ni posledica vnetja). Tveganje raka materničnega vratu povečujejo neredni ginekološki pregledi, zgodnji začetek spolnih odnosov, številni spolni partnerji, dolgotrajna oralna kontracepcija, številni porodi, zmanjšana odpornost in kajenje.

Rak materničnega vratu pa je danes obvladljiva bolezen, ki jo lahko z rednimi ginekološkimi pregledi in cepljenjem proti okužbi s HPV v veliki meri preprečimo. Leta 2014 je po podatkih Registra raka 2015 zbolelo 105 slovenskih žensk, kar je za polovico manj kot leta 2003. To je velik uspeh tudi v evropskem merilu. Enkrat na tri leta je pregledanih več kot 70 odstotkov žensk.

Še vedno pa jih je nekaj, ki kljub številnim vabilom na presejalni pregled ne pridejo. Predvsem ženske, ki niso več v rodni dobi, pogosto mislijo, da jim ginekologa ni treba več obiskovati. Tako strokovnjaki ugotavljajo, da so najslabše pregledane prav ženske, stare od 50 do 64 let, in jih posebej spodbujajo k udeležbi, saj se je v zadnjih letih vrh zbolevanja premaknil v starost po 50. letu. Večina žensk, ki zboli, se rednih presejalnih pregledov ne udeležuje in se na ginekološki pregled naročijo šele ob bolezenskih znakih (krvavitve, bolečine).

 ZORA je državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu, ki deluje že od leta 2003. Ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk, starih od 20 do 64 let, pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. Če ženska sama redno ne obiskuje ginekologa, dobi za pregled posebno vabilo.

Morebitne predrakave ali zgodnje rakave spremembe pokaže pregled celic brisa materničnega vratu (test PAP). Preiskava je enostavna in neboleča, saj ginekolog s paličko in krtačko zgolj podrsa po površini in vhodu v maternično ustje in vzorec pošlje v ustrezen laboratorij. Ob patološkem izvidu (takih je bilo leta 2014 okoli 4,5 odstotka) so potrebne dodatne preiskave.

Če imamo ginekološke težave, je seveda treba ginekologa obiskati prej. Preiskava pa ni potrebna, če ženska maternice nima več, ker so ji jo operativno odstranili, ali pa je starejša od 64 let in se je tako odločila po posvetu z ginekologom. Ženske, ki morda nimajo izbranega ginekologa, lahko tega izberejo, ko dobijo vabilo.

Informacije Zora – tel. št.: 01 587 95 75, e-pošta: zora@onko-i.si, spletni naslov: http://zora.onko-i.si

Rak dojke

Najpogostejša oblika raka pri ženskah v Sloveniji in Evropi predstavlja petino vseh rakavih bolezni pri ženskah. Na leto skupno odkrijejo okoli 1200 novih primerov. Ob koncu leta 2012 je z diagnozo rak dojke živelo že okoli 14.800 žensk.

Kar 80 odstotkov žensk zboli po 50. letu starosti. Poleg starosti in spola med dokazane dejavnike tveganja spadajo poprejšnji rak dojke, nekatere benigne bolezni dojke, zgodnja prva menstruacija, pozna menopavza, starost več kot 30 let ob prvem porodu, nerodnost in nizko število otrok ter opustitev dojenja, hormonsko nadomestno zdravljenje za lajšanje menopavznih težav, čezmerno pitje alkohola, debelost po menopavzi, ionizirajoče sevanje, telesna nedejavnost ter dednost. Strokovnjaki priporočajo redno pregledovanje dojk in pozornost na spremembe, kot so večja, vdrta, izbočena ali drugače spremenjena bradavica in zatrdline, pa tudi na izcedek in bolečino.

V okviru presejalnega programa DORA so do konca leta 2015 opravili več kot 39.500 mamografij in odkrili nekaj več kot 200 rakov dojke, večino od teh v omejeni obliki bolezni. Udeležba v programu je bila v lanskem letu 81-odstotna.

DORA, državni presejalni program za raka dojk, vabi ženske med 50. in 69. letom starosti vsaki dve leti na pregled z mamografijo, rentgenskim slikanjem dojk. Program je začel delovati že leta 2008, a njegova širitev po Sloveniji ni potekala v skladu z načrti in je dolgo vabil k pregledu le ženske iz ljubljanske in mariborske območne enote ZZZS (46-odstotna pokritost konec leta 2015). Posodobljen Strateški načrt programa DORA 2015–2020 vendarle spet obeta širitev na vso Slovenijo, in sicer do leta 2018. Tako je že začel delovati presejalni center v Splošni bolnišnici Ptuj, na vključitev pa se trenutno pripravljajo v območnih enotah Kranj, Koper in Nova Gorica.

Mamografija je najzanesljivejša in najnatančnejša metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb dojk. Odkrije lahko bolezenske spremembe, ki še niso tako velike, da bi jih lahko ženska zatipala pri samopregledovanju ali njen zdravnik pri kliničnem pregledu. Če presejalno slikanje pokaže kakšno spremembo, je ženska povabljena na nadaljnje preiskave, ki bodo pokazale, ali je sprememba v resnici nevarna. Približno polovica v presejanju odkritih rakov je dovolj majhna, da je potrebna le kirurška odstranitev spremenjenega tkiva, ne pa celotne dojke. Zgodnje odkrivanje raka dojk zmanjša tudi umrljivost za to boleznijo.

Pri slikanju vsako dojko kratkotrajno stisnejo med plošči in jo nato slikajo v poševni in navpični smeri. Stisk traja le nekaj trenutkov in za večino žensk ni boleč. Nekatere čutijo pri tem kratkotrajno nelagodje, le redke tudi bolečino. Zelo pomembno je, da je ženska med slikanjem čim bolj sproščena. Ne glede na starost pa je nujno, da se vsaka ženska oglasi pri osebnem zdravniku ali ginekologu, kadar sama zazna kakršne koli spremembe v dojkah.

Tudi ženske, ki jih program DORA še ne vključuje, imajo po 50. letu pravico do brezplačne preventivne mamografije vsaki dve leti z napotnico osebnega zdravnika ali ginekologa v katerem koli centru, ki take storitve opravlja.

Informacije Dora – tel. št.: 080 27 28 (brezplačna številka, delavnik med 9. in 12. uro), e-pošta: dora@onko-i.si, spletni naslov: http://dora.onko-i.si

Rak debelega črevesa in danke

Rak debelega črevesa in danke je bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo. Predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Dolga desetletja je obolevnost rasla – lahko bi rekli, da prav do programa SVIT, ki odkriva že predrakave spremembe (črevesne polipe) in je trend leta 2011 obrnil.

Od leta 2010, ko je bilo število novih rakov najvišje (več kot 1700), je to potem začelo upadati in leta 2012 jih je bilo že skoraj 200 manj. Od aprila 2009 je Svit odkril več kot 15.000 predrakavih sprememb in skoraj 2000 primerov raka. Več kot 70 odstotkov rakov odkrijejo v zgodnjem stadiju.

Na vabilo k sodelovanju v programu Svit se je v lanskem letu odzvalo 55 odstotkov povabljenih, najmanj odziva pa je pri najstarejši skupini, še posebno pri moških. Nekateri imajo težave pri izpolnjevanju ter pri pravilnem odvzemu blata za test na prikrito krvavitev v blatu. Za pomoč se lahko med drugim obrnejo na Svitove kontaktne točke v zdravstvenih domovih ali pokličejo v njegov klicni center.

SVIT, program za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke, je najmlajši, zaživel je aprila 2009. V lanskem letu so krog vabljenih razširili, tako da zdaj program zajema vse moške in ženske v starosti od 50 do 74 let, ki jih je okoli 670.000.

Te vsaki dve leti povabijo k testu na prikrito krvavitev v blatu. Najprej dobijo vabilo za sodelovanje, ko se odzovejo, pa še pripomočke za odvzem vzorca in njegovo pošiljanje. Če je test pozitiven, to pomeni povečano tveganje, zato je potrebna dodatna preiskava debelega črevesja – kolonoskopija. To je preiskava z upogljivo cevjo in kamero, ki zdravniku omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke. Preiskava je morda neugodna, večinoma pa ni boleča. Zelo pomembno je, da pred njo natančno upoštevamo navodila za čiščenje črevesja.

Ob različnih težavah z odvajanjem blata, kot so sveža kri, črno blato, kot svinčnik tanko blato, zaprtje in driska, ki se izmenjujeta, bolečine v trebuhu, nenamerno hujšanje, seveda ne smemo čakati na vabilo. Tveganje, da zbolimo za rakom na debelem črevesu in danki, se povečuje s starostjo. Poleg starosti in dedne obremenjenosti (skoraj četrtina obolelih ima bolezen v družini) povečujejo tveganje še pretežno mesna in mastna hrana, kajenje, uživanje alkohola, premalo gibanja, čezmerna telesna teža in kronične vnetne črevesne bolezni.

Informacije Svit – tel. št.: 01 620 45 21, e-pošta: info@program-svit.si, spletni naslov: www.program-svit.si

Svit do 74. leta!

Ker so lansko leto v Svit na novo vključili prebivalstvo od 70. do 74. leta starosti, marsikdo na prejem vabila ni bil pripravljen. Zato na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja na to še posebno opozarjajo. Prebivalci bodo vabila odslej prejemali vsaki dve leti do dopolnjenega 74. leta, in zelo pomembno je, da se nanj vsakokrat odzovejo.

Dodatne informacije in pomoč (Tabela)

Presejalni program

Svit

Dora

Zora

Od kdaj deluje?

Od leta 2009

Od leta 2008 (ne povsod)

Od leta 2003

Katero vrsto raka odkriva?

Rak debelega črevesa in danke

Rak dojke

Predrakave in rakave spremembe materničnega vratu

Koga zajema?

Moške in ženske, stari od 50 do 74 let

Ženske, stare od 50 do 69 let

Ženske, stare od 20 do 64 let

Katero preiskavo uporablja?

Test na prikrito krvavitev blata

Rentgensko slikanje dojk (mamografija)

Bris materničnega vratu

Na koliko časa?

Dve leti (če je vse redu)

Dve leti

Tri leta

Kje se izvaja?

Doma (vzorec pošljemo v skladu z navodili)

V enem od presejalnih centrov

Pri izbranem ginekologu

Glavni uspehi

Odkritih je 15.000 predrakavih sprememb in skoraj 2000 primerov raka

Več kot dve tretjini v presejanju odkritih rakov sta ob diagnozi še v omejeni obliki bolezni. Na nadaljnjo obravnavo po presejalnem testu povabimo manj kot 5 % slikanih žensk.

Zmanjšanje števila novih primerov raka materničnega vratu za polovico

 Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media