Spremembe na področju poklicnega zavarovanja

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | feb. '16

Z zadnjo novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), ki je začela veljati 1. januarja 2016, so bile med drugim uveljavljene bistvene spremembe in dopolnitve ZPIZ-2, ki je urejal poklicno zavarovanje. Lahko rečemo, da so bile tokrat resnično sprejete take rešitve, ki bodo zagotovile učinkovitejše izvajanje tega sistema in tako tudi zagotovile boljšo socialno varnost upravičencev do poklicnega zavarovanja. Da pa bi lažje razumeli te spremembe in dopolnitve, je prav, da posežemo nekoliko nazaj v zgodovino.

Z uveljavitvijo ZPIZ-1, torej 1. 1. 2000, je prišlo do bistvenega premika pri tistih zavarovancih, ki so delali na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih. V sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja smo imeli dolgo obdobje institut zavarovalne dobe s povečanjem oziroma beneficiranega staža, rečeno po domače. Ob sprejemanju pomembne pokojninske reforme pa smo z ZPIZ-1 uveljavili sistem tako imenovanega obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V ta sistem so se morali vključiti vsi tisti, ki so na dan uveljavitve ZPIZ-1 delali na delovnih mestih, kjer se je zavarovalna doba štela s povečanjem, in niso izpolnili vsaj 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe. Tisti, ki so omenjeni pogoj pokojninske dobe izpolnili, pa so še naprej ostali v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistvena razlika s prejšnjo ureditvijo je bila v sistemski izločitvi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter odprava solidarnosti med posameznimi zavarovanci, ki so bili vključeni v sistem.

ZPIZ-2 na novo opredelil poklicno zavarovanje

Poklicno zavarovanje pa pomeni še nadgradnjo sistema, ki ga je uveljavil ZPIZ-1. ZPIZ-2 na novo definira poklicno zavarovanje. Kar pomeni zbiranje sredstev delodajalcev na osebnih računih zavarovancev članov, na podlagi katerih zavarovanci člani, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene z zakonom. Značilno za poklicno zavarovanje je tudi, da zavarovanec član prevzema naložbeno tveganje za sredstva nad višino zajamčenega donosa na vplačane prispevke. Zajamčeni donos je opredeljen v pokojninskem načrtu. Torej pri poklicnem zavarovanju imajo vsi zavarovanci člani sklada obveznega dodatnega zavarovanja svoj račun, na katerega se stekajo prispevki, ki jih plačujejo delodajalci.

Izvajanje sistema po ZPIZ-1 je pokazalo številne pomanjkljivosti, zato je bilo pogosto predmet obravnav na različnih organih. Tudi svet Zpiz je oktobra 2011 razpravljal o tej problematiki. Že tedaj je bilo ugotovljeno, da obstajata dva ključna problema na tem področju. Prvič, da ni bila izvedena revizija delovnih mest, na katerih obstaja obvezna vključitev v to zavarovanje, in drugič, da na osebnih računih nekaterih zavarovancev ni dovolj sredstev za izplačilo poklicnih pokojnin. Že tedaj so opozorili, da je treba nujno izvesti revizijo delovnih mest, na katerih je bila priznana zavarovalna doba s povečanjem. Žal je bil ta problem prisoten tudi pri oblikovanju druge pokojninske reforme, očitno pa ni bil deležen tolikšne pozornosti, kot bi si jo zaslužil, sicer v uvodu omenjena zakona ne bi bila potrebna v tako kratkem času. Predstavili bomo bistvene novosti, ki jih prinaša omenjena novela zakona.

Revizija obstoječih in določanje novih delovnih mest

Končno je prevladalo spoznanje, da je revizija delovnih mest, na katerih je zdaj določena obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, več kot nujna. V skladu z zakonom se morajo v poklicno zavarovanje vključiti zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati. Torej gre za dve različni skupini zavarovancev, zakon pa tudi določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati. Z novelo zakona je dana pravna podlaga za izvedbo analize posledic dela za zdravje delavcev za vsa obstoječa delovna mesta poklicnega zavarovanja. Ta analiza bo nedvomno pomembno prispevala k delu posebne komisije, ki bo po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja, ali so na teh delovnih mestih še izpolnjeni pogoji za poklicno zavarovanje. Treba se je zavedati, da je med tem časom tehnologija zelo napredovala in se razvila, prav tako tudi varnost pri delu, in se nedvomno še ostreje zastavlja vprašanje, ali resnično vsa delovna mesta, za katera obstaja obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, še izpolnjujejo predpisane pogoje. Upamo, da bo komisija, ki jo mora imenovati minister za delo, svojo nalogo odgovorno opravila in da ne bo preteklo preveč časa, preden bo revizija izvedena.

V skladu z novelo zakona komisijo namreč sestavlja sedem članov, po tri člane imenujejo delodajalska združenja na ravni države in reprezentativni sindikati za območje države in enega člana minister za delo. Komisija bo lahko svojo nalogo uspešno opravila, ko bo vlada predpisala merila, na podlagi katerih bodo ugotavljali izpolnjevanje z zakonom določenih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni. V skladu s stopnjo težavnosti, škodljivosti in drugih omejitev bodo delovna mesta v skladu z merili razvrščena v pet skupin. Ta komisija bo lahko, upoštevajoč tehnološki razvoj, določila tudi nova delovna mesta, ki bodo morala biti vključena v poklicno zavarovanje. Taka delovna mesta pa bo mogoče določiti s posebnim zakonom. Torej lahko rečemo, da bo komisija v prihodnje imela izredno zahtevno ne le strokovno, temveč tudi družbeno nalogo.

Zakon predvideva imenovanje še ene komisije, prav tako pomembne za poklicno zavarovanje. To je komisija, ki bo pristojna za ugotavljanje, ali pri posameznem delodajalcu ali zavarovancu, ki opravlja pridobitno ali drugo samostojno dejavnost, obstajajo delovna mesta, za katera je ob izpolnjevanju zakonskih pogojev obvezna vključitev v poklicno zavarovanje. Ta komisija, ki jo imenuje minister, je sestavljena iz petih članov. Poleg dveh strokovnjakov s področja tehnologije in procesov dela v posameznih dejavnostih so še predstavnik ministrstva za delo ter člana, ki ju predlagajo sindikati oziroma delodajalska združenja, ki so člani Ekonomsko-socialnega sveta. Iz take sestave je nedvomno razvidno, da bodo pri izvajanju sistema poklicnega zavarovanja imeli pomembno vlogo tudi predstavniki tistih, ki plačujejo prispevke, in tistih, ki bodo upravičeni do pravic iz poklicnega zavarovanja. Nenehno se je namreč opozarjalo, da zadnji nimajo zadostne vloge pri oblikovanju in tudi uresničevanju poklicnega zavarovanja.

Nadzor nad vključitvijo in plačevanjem prispevkov

Lahko ugotovimo, da novela ZPIZ-2 resnično prinaša take novosti, s katerimi so odpravljene dosedanje slabosti v zvezi z vključevanjem in plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje. Pomembno je, da bo lahko upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja še pred vključitvijo posameznega zavarovanca preveril, ali resnično izpolnjuje vse predpisane pogoje, ki so potrebni za obvezno vključitev v poklicno zavarovanje. Te pristojnosti namreč upravljavec na podlagi ZPIZ-1 ni imel. Zato ni čudno, da smo že leta 2011, ko je svet Zpiz razpravljal o tej problematiki, bili opozorjeni, da raste število članov tega zavarovanja, saj je od njegove uvedbe, ko jih je bilo okoli 23.300, naraslo na 42.200. Število teh se je takrat povečalo predvsem v javnem sektorju.

Še pomembnejše pa so tiste nove rešitve, ki bodo zagotavljale dosledno uresničevanje obveznosti delodajalcev in drugih zavezancev za plačilo prispevkov za zavarovance poklicnega zavarovanja. Če bo upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ugotovil, da delodajalec prispevkov ni pravilno obračunal oziroma prispevkov ni plačal, potem bo lahko sam izdelal obračun, ki bo pomenil tudi izvršilni naslov. Na podlagi njegovega predloga pa bo lahko davčni organ izterjal prispevke. Če bodo nove rešitve dosledno uporabljene v praksi, potem se ne bomo več spoprijemali s takimi težavami, vsaj ne v takšnem obsegu kot v preteklosti, ko zbrana sredstva niso zadoščala za izplačevanje poklicnih pokojnin. Na ta problem tedaj ni opozarjal le KAD kot upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, temveč tudi sami prizadeti, sindikati ter drugi organi. Končno ga je država rešila še pred sprejetjem ZPIZ-2.

Sofinanciranje poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv

Bistveni premik na tem področju predstavlja uvedba solidarnostnih rezerv v skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv bodo namreč upravičeni tisti zavarovanci člani sklada, ki izpolnjujejo vse pogoje za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine, razen pogoja, da na njihovem osebnem računu ni zadosti sredstev, in so bili vključeni v poklicno zavarovanje najmanj 17 let. Ta sredstva bodo torej namenjena prav za izplačevanje poklicnih pokojnin tistim upravičencem, katerih sredstva na njihovih osebnih računih ne zadoščajo za izplačevanje poklicnih pokojnin v višini, določeni z zakonom.

Kar zadeva višino poklicne pokojnine, novela prinaša še dve pomembni novosti. Ena je zvišanje najnižje poklicne pokojnine na višino starostne pokojnine, ki bi jo tak zavarovanec prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje. Druga novost pa zadeva najvišjo višino poklicne pokojnine. Le-ta do zdaj ni bila omejena. V prihodnje pa bo lahko poklicna pokojnina znašala največ višino starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, in bo povečana za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje. Treba je namreč vedeti, da morajo uživalci poklicnih pokojnin, ki so razumljivo tudi zdravstveno zavarovani, plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje.

Končno naj še omenimo, da novela zakona podrobneje in jasneje opredeljuje, kolikšno pokojninsko dobo si lahko zavarovanec poklicnega zavarovanja dokupi tudi iz sredstev na svojem osebnem računu in kolikšno vsoto lahko dvigne, če se ne odloči za poklicno pokojnino. Možnost enkratnega plačila zbranih sredstev je omejena do višine 5.000 evrov. Če ima zavarovanec na osebnem računu zbranih več sredstev, se ta lahko porabijo, kot smo že omenili, za plačilo prispevka za dokup pokojninske dobe ali pa se prenesejo v prostovoljno pokojninsko zavarovanje, kjer zavarovanec pridobi pravico do dodatne pokojnine in si tako izboljša materialni položaj po upokojitvi.

Anka Tominšek


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media