Brez večjega vpliva na izplačila pokojnin

Dobro je vedeti | feb. '16

Državni zbor je na predlog vlade na seji sredi decembra preteklega leta sprejel po nujnem postopku Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-E), s katerim so se za davčni leti 2016 in 2017 spremenile davčne stopnje za odmero dohodnine, kakršne sicer določa Zakon o dohodnini (ZDoh). Meja med drugim in tretjim davčnim razredom se je zvišala s sedanjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. Zaradi tega zvišanja so zavezanci za plačilo dohodnine z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 evra, ki ustreza dohodku v višini okoli 1,5 povprečne plače, nekoliko razbremenjeni svojih davčnih obveznosti. Sprememba neposredno vpliva tudi na vse zavezance, ki so v višjih razredih.

Na ta način je po mnenju predlagatelja, zapisanem pri opredeljevanju ciljev, ki jih zakonska sprememba zasleduje, narejen prvi korak pri razbremenjevanju stroškov dela ter vzpostavljanju učinkovitejšega in rasti prijaznega davčnega sistema. Sočasno pa tudi javnofinančni utrditvi države do leta 2020 ob nespremenjenih javnofinančnih prihodkih od dohodnine in enakomernejšem porazdeljevanju bremen utrditve med zavezance.

Navedeni ukrep pa je, izhajajoč iz obrazložitve predloga zakona, le začasne narave. Namreč vlada namerava v času njegove veljavnosti s sodelovanjem socialnih partnerjev ter glede na javnofinančne možnosti predlagati nove rešitve, ki naj bi zagotavljale večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Učinki sprememb le za prejemnike višjih pokojnin

Sprememba davčnih stopenj ima učinke, vendar bistveno manjše, tudi na prejemnike pokojnin. Občutili jo bodo le prejemniki višjih pokojnin, tistih, ki na mesečni ravni presegajo 1.855,33 evra, na letni pa 22.263,96 evra. Pri nižjih pokojninah učinkov sprememb davčnih stopenj ne bo.

Na prvi pogled sicer zvišanje meje med drugim in tretjim davčnim razredom, določene v ZUJF-E, nakazuje na možnost znižanja davčne obveznosti prejemnikov pokojnin, ki so prešli iz prejšnjega tretjega v drugi davčni razred. Z upoštevanjem obeh olajšav, do katerih so upravičeni vsi uživalci pokojnin, to je splošne in posebne za prejemnike pokojnin, pa dejansko učinki zvišanja navedene meje nastopijo šele pri prej omenjeni višini pokojnin.

Upoštevaje nove davčne stopnje za odmero dohodnine, ki jih določa ZUJF-E in povzema Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine v letu 2016, objavljen v Uradnem listu RS, št. 104/15, lestvica za njen obračun, preračunana na mesečno raven, znaša:

Po tej lestvici bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) obračunaval prejemnikom pokojnin mesečne akontacije dohodnine v letošnjem in (če ne bo sprememb) tudi v prihodnjem letu. To je tudi edina novost pri obračunavanju akontacije dohodnine med letom, saj sta sistem in tehnika obračuna ostajala nespremenjena.

Nič več posebne olajšave za starejše od 65 let

Ker se višina splošne olajšave v letu 2016 ne spreminja (preračunana na mesečno raven znaša 275,23 evra, na letni pa 3.302,70 evra), prav tako pa tudi ne posebna olajšava za prejemnike pokojnin (ki znaša 13,5 odstotka mesečne davčne osnove), meja, pri kateri mora zavod obračunati akontacijo dohodnine, ostaja enaka kot v preteklem letu. Če pokojnina presega 1.095,15 evra, nastopi obveznost obračuna akontacije dohodnine. Posebna olajšava za uživalce pokojnin, starejše od 65 let, ki je v preteklih ureditvah obstajala, je namreč prenehala veljati 31. decembra 2013!

Zavod bo moral tako vsem uživalcem pokojnin, ki so upravičeni do pokojnin, višjih od prej navedene meje, pri njihovem izplačilu v posameznem mesecu obračunati tudi akontacijo dohodnine, če seveda niso upravičeni še do katere od drugih olajšav, ki jih določa Zakon o dohodnini. Te se nanašajo na osebne okoliščine (invalidi s 100-odstotno telesno okvaro in dodatkom za pomoč in postrežbo) oziroma na vzdrževane družinske člane.

Mesečna davčna osnova prejemnika pokojnine je po določbah ZDoh usklajen znesek pokojnine, ki jo je zavod priznal upravičencu z odločbo. Če je uživalec pokojnine upravičen tudi do izplačila letnega dodatka, pa je mesečna davčna osnova takega zavezanca v mesecu izplačila letnega dodatka enaka vsoti pokojnine in letnega dodatka. Letni dodatek namreč ni izvzet iz obdavčitve prejemkov. Navedeno pravilo pa – glede na veljavno zakonsko ureditev dodeljevanja letnega dodatka – ni aktualno.

Po Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 je namreč lahko najnižji znesek letnega dodatka (140 evrov) v teh dveh letih izplačan uživalcem pokojnin s pokojnino od 622,01 do 750 evrov. Prejemniki višjih pokojnin pa do letnega dodatka sploh niso upravičeni, in to ne glede na določbe sistemskega zakona, po katerem je ta pravica zagotovljena vsem uživalcem pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako mesečna davčna osnova, ki obsega pokojnino in letni dodatek, ne letos ne v prihodnjem letu (če ne bo sprememb) ne bo dosegla meje, pri kateri nastopi obveznost obračuna akontacije dohodnine. Dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina za telesno okvaro pa sta – v primerjavi z letnim dodatkom – iz obdavčitve izvzeta.

Glede na vse navedeno tudi v letu 2016 večina prejemnikov pokojnin, ki nimajo tudi drugih dohodkov, od katerih se plačujejo davki, ne bo plačevala akontacije dohodnine. Lani decembra je akontacijo dohodnine plačalo 37.320 prejemnikov pokojnin.

Jože Kuhelj