Spodbudni trendi in uskladitev pokojnin

feb. '16

Marijan Papež

Letos so se pokojnine po dolgem času le povišale, in sicer za 0,7 odstotka. Povečal se je tudi delež vplačanih prispevkov za pokojnine, medtem ko se rast števila upokojencev upočasnjuje. Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež pravi, da se ljudje upokojujejo pozneje in z več delovne dobe, skratka sedanja pokojninska reforma deluje, zato misli, da naglica pri iskanju nove ni potrebna. Pomembno je, da spremljajo njene učinke in jo po potrebi spremenijo ali dopolnijo. Letos prinaša največ sprememb vsem tistim upokojencem, ki bi radi delali še naprej.

Že lani, dve leti po uvedbi pokojninske reforme (ZPIZ-2), ste dejali, da deluje in da se upočasnjuje rast števila upokojencev. Ali se ti učinki nadaljujejo?

Učinki se nadaljujejo, saj se je povprečno število vseh uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja v primerjavi z letom 2014 povečalo za 0,5 odstotka, kar je najnižja stopnja rasti v zadnjih 25 letih. Povprečno število uživalcev starostnih pokojnin pa se je v primerjavi z letom 2014 povečalo za 1,4 odstotka, kar je najnižja stopnja rasti v zadnjih 19 letih. Tudi število novih zahtevkov za starostno pokojnino je bilo lani na ravni predlanskega leta, je pa v strukturi med novimi upokojenci že okoli polovica tistih, ki so se upokojili po novem zakonu ZPIZ-2. To pomeni, da reforma deluje in da naglica pri iskanju nove ni potrebna.

Zakaj potem OECD pravi, da potrebujemo novo pokojninsko reformo? Novica o novi reformi je med ljudmi zmeraj povzročila preplah in povečala upokojevanje.

Res je, zato opozarjam, da moramo biti pazljivi, kadar se govori o novi pokojninski reformi, da ne vznemirjamo ljudi po nepotrebnem. Četudi nas OECD opozarja na reformo, zdaj ni nujna, morda po letu 2020 ali še kakšno leto kasneje. Verjetno so govorili o nujnosti, ker so izhajali iz projekcije do leta 2060. Vemo pa, da bo do takrat še kar nekaj reform, saj so potrebne na 10 do 15 let, pomembno pa je spremljanje učinkov, in če je potrebno, sprejemanje tudi manjših sprememb. Pri načrtovanju reforme je treba gledati naprej in na dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne. Sedanja pokojninska reforma ZPIZ-2 je prišla dve leti prepozno, zato so sledili drastičnejši ukrepi, kot če bi jo izpeljali prej.

Zadnja leta se je razmerje med številom upokojencev in zavarovancev slabšalo in je bilo v letu 2014 1 : 1,37. Kakšno je bilo lansko razmerje?

Razmerje ostaja enako, kar je zelo spodbudno, saj se je ob nizki rasti števila upokojencev lani prvič po letu 2008 začelo povečevati tudi število zavarovancev, kar je prineslo celo okrog 4 odstotke več prispevkov od načrtovanih, tako pa se je zmanjšal delež sredstev iz proračuna. To so zelo spodbudne številke v primerjavi s preteklimi leti, ko smo bili deležni stalnega padanja števila zavarovancev in naraščanja števila upokojencev.

Leta 2012, tik pred novo reformo, je bilo več kot 25.000 zahtevkov za starostno upokojitev, potem se je to število znižalo. Koliko zahtevkov ste prejeli lani?

Lani smo za starostno pokojnino prejeli 14.438 zahtevkov, predlani 14.208, v letu 2013 pa 15.512. Zadnji dve leti sta približno enaki, ta številka pa je še toliko bolj razveseljiva, če vemo, da je po ZUJF marsikaterim, ki so izpolnjevali pogoje za starostno upokojitev, prenehalo delovno razmerje in da so v gospodarstvu še vedno težave, ki jih ponekod rešujejo tudi z mehkim načinom zmanjševanja zaposlenih – z upokojevanjem, poleg tega je na zavodu za zaposlovanje še vedno določeno število ljudi, ki se lahko upokojijo po ZPIZ-1, če so bili na dan 31. 12. 2012 brezposelni in so prejemali nadomestilo. Zavedati pa se moramo, da se zdaj upokojuje številčna »baby boom« generacija.

Na manjše upokojevanje po ZPIZ-2 pa poleg strožjih pogojev največ vpliva ukinitev dodane dobe, kar pomeni, da se je na primer tistim, ki so končali visokošolski ali univerzitetni študij, upokojitev zamaknila za 3 do 4 leta ali celo več, če prištejemo še vojsko. Ukinjeno je bilo tudi znižanje starostne meje zaradi otrok za moške, razen v izjemnih primerih, zato se zdaj po ZPIZ-2 upokojujejo predvsem tisti, ki so v zavarovanje vstopili mlajši in imajo več pokojninske dobe, to pa vpliva tudi na višino pokojnin.

Od februarja lani v pokojninsko blagajno prispeva tudi študentsko delo. Kako se je izkazal ta ukrep?

Pozitivno, saj je pokojninska blagajna lani s študentskim delom pridobila skoraj 52 milijonov evrov, to je dober odstotek vseh prihodkov. Ko bomo dobili podatke od Fursa, bomo lahko izračunali podatke o njihovi pokojninski dobi za preteklo leto.

Lani ste prvič vsem prihodnjim upokojencem posredovali informativne izračune njihove pokojnine. Kako so sprejeli to novost?

To je pozitivna novost za vse tiste, ki v koledarskem letu dopolnijo starost 58 let in imajo prebivališče v Sloveniji in izpolnijo pogoje za upokojitev do 65. leta starosti. Vsem tem po uradni dolžnosti pošljemo informativni izračun o višini pokojnine in datumu izpolnitve pogojev, pri tem pa je treba poudariti, da niso upoštevane osebne okoliščine znižanj starostne meje zaradi otrok, vojaščine ali dela pred 18. letom, ker so te osebne okoliščine lahko uveljavljene na podlagi zahtevka. Poudariti pa moram, da se zaradi tega ni zmanjšalo število zahtevkov za informativni izračun, ker se ljudje lahko upokojijo pod pogoji prejšnjega zakona ZPIZ-1 ali po sedanjem ZPIZ-2, zato večkrat vlagajo zahtevke in preverjajo, po katerih pogojih bodo imeli večjo pokojnino. To pomeni velik pritisk na zavod, saj je po ZPIZ-2 dana možnost upokojitve v skladu s 391. in 394. členom tudi po pogojih ZPIZ-1 in so zato mogoče različne kombinacije, to dodatno delo pa vpliva na čas reševanja drugih zahtevkov.

Koliko zahtevkov za izračun starostnih pokojnin prejmete in kako dolgo je treba čakati na odločbo?

To je različno po mesecih, do poletja prejmemo pod 1.000 zahtevkov, v drugi polovici leta pa od 1.200 do 1.800, v povprečju pa približno 1.200 mesečno. Konec leta je vedno več zahtevkov, ker jih vlagajo tudi tisti, ki se upokojujejo v naslednjem letu. Pri starostnih pokojninah je bil čas trajanja postopka v letu 2015 v povprečju 45 dni, trudimo se, da bi čim večje število upokojencev dobilo odločbo še pred datumom upokojitve, kar pa nam v zadnjih letih uspeva že pri polovici zahtevkov. Če so vsi podatki urejeni, je to lažje. Na urejenost podatkov bodo v prihodnje vplivali tudi informativni izračuni, saj bomo še pred upokojitvijo lahko pridobili manjkajoče podatke za nazaj. Ljudje naj preverijo svoje podatke tudi v informativni osebni evidenci, ki jo ima zavod vzpostavljeno na svoji spletni strani, saj so sami najboljši nadzornik.

Pokojninska reforma je obljubljala tudi ustavitev padanja pokojnin, vendar so bile od leta 2011 do letos pravzaprav nespremenjene. Kdaj lahko pričakujemo redno uskladitev pokojnin in kdaj se bo njihovo padanje ustavilo?

V zvezi s padanjem pokojnin sta bila z novo reformo postavljena cilja: dolgoročna vzdržnost pokojninske blagajne in tudi dostojnejše pokojnine. Če pokojnine niso usklajevane, plače pa rastejo, potem se pokojnine v razmerju do plač zmanjšujejo. Realen padec pa je odvisen od rasti življenjskih stroškov. V zakonu sta dva instrumenta, ki vplivata na zaustavitev padanja pokojnin: to je vrednotenje pokojninske dobe – ZPIZ-2 je ustavil na 78 odstotkih oziroma 57,25 zaradi novega načina določanja valorizacijskih količnikov, kar pomeni, da je bilo po prejšnjem zakonu nižje vrednotenje pokojninske dobe – in določanje valorizacijskih količnikov. Zdaj je zadnji količnik vedno 1, prej pa se je vsako leto nižal. Zdaj ima upokojenec, če se je povprečna plača v RS zadnje leto pred upokojitvijo zvišala, zaradi novega načina določanja valorizacijskih količnikov za toliko tudi boljšo pokojnino. Ni vseeno, ali se upokojiš konec leta ali na začetku naslednjega leta, ker na višino pokojnine vpliva tudi rast plače v preteklem letu.

Na znižanje pokojnin pa vpliva podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove z 18 let na 24 let, v letu 2016 je to 22 let, kar pa ne vpliva na tiste, ki bi imeli odmero od najnižje ali od najvišje pokojninske osnove. Višja bo rast plač, manjši bo vpliv podaljšanja obdobja za izračun pokojninske dobe in bolj se bo izplačalo počakati na upokojitev do naslednjega leta. Zagotovo pa po novem zakonu ZPIZ-2, saj se za moške s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa in za ženske z 39 leti in 4 meseci vsake 3 dodatne mesece vrednoti za 1 odstotek, eno leto prinese 4 odstotke, največ pa 3 leta, kar prinese 12 odstotkov. Če je eno »normalno« leto vrednoteno za moškega 1,25 odstotka in v prehodnem obdobju za žensko 1,41, je to izredno velik bonus in tako lahko doseže višjo pokojnino. Kdor izpolni pogoje za starostno ali predčasno pokojnino in še naprej ostane zaposlen za polni delovni oz. zavarovalni čas, lahko ob plači prejema še 20 odstotkov pokojnine.

Spodbudno je, da je po dolgem času prišlo do uskladitve pokojnin, čeprav je izredna, vendar le-ta prinaša višji odstotek, kot bi ga redna, saj je bila izvedena na podlagi podatkov iz leta 2014. Pomembno pa je, da bo tudi v naslednjih letih prišlo do rednega usklajevanja pokojnin in da se bo tako ustavil realen padec pokojnin in izboljšal gmotni položaj upokojencev. Na letni ravni pomeni uskladitev za 0,7 odstotka približno 33 milijonov evrov odhodkov. Za leto 2017 pa so v finančnem načrtu zavoda predvidena tudi sredstva za redno uskladitev pokojnin.

Zaostrujejo se tudi pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine. Ker se v tem primeru odmerjena pokojnina zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti, to zmanjšanje pa je trajno, je verjetno teh zahtevkov malo ...

Res jih je malo, ker zelo negativno vpliva na višino pokojnine. Moški se je po prejšnjem zakonu lahko upokojil z 20 leti pokojninske dobe pri 63 letih starosti, če pa je uveljavljal še znižanje starosti zaradi otrok, se je dejansko lahko upokojil pri 61 letih. Zdaj pa se, tudi če ima na primer 37 let pokojninske dobe, ne more upokojiti pred 65 letom starosti, kar je bistveno strožje kot po prej veljavni zakonodaji.

Eden radikalnejših ukrepov ZPIZ-2 je bil tudi uvedba pokojninske dobe brez dokupa, kamor ni štet noben dokup – prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje, kjer čakamo odločitev ustavnega sodišča, potem prvo leto otrokove starosti, doba za popravo krivic, podaljšano zavarovanja itd. Te dobe so bile prej štete kot delovna doba in ni bilo znižanj. Zdaj pa je možnost z vso to dobo pridobiti pravico do predčasne pokojnine. Pri predčasni pokojnini to pomeni, da se zaradi manjkajoče starosti do 65 let za moškega in za žensko v letu 2016, ko velja še prehodno obdobje do 63 leta, za vsak mesec pokojnina zmanjša za 0,3 odstotka, največ za 18 odstotkov, in ta odbitek je trajen. Ti malusi so zato velik stimulans, da ljudje še naprej delajo, da imajo manjši odbitek pri pokojnini oz. da dosežejo pogoje za starostno pokojnino.

Letošnje leto prinaša največjo spremembo na področju urejanja dvojnega statusa – za vse tiste upokojence, ki bi radi še naprej delali, ob tem pa prejemali tudi del pokojnine. Kaj prinaša ta sprememba?

Vsi tisti, ki so izpolnili pogoje za starostno ali predčasno upokojitev po ZPIZ-2 ali po ZPIZ-1 (vendar le v povezavi s pogoji po 391. oziroma 394. členu ZPIZ-2) in so še naprej zaposleni in zavarovani za polni delovni oz. zavarovalni čas, lahko na podlagi vloge pridobijo možnost, da se jim izplačuje 20 odstotkov pokojnine. Ta možnost je zdaj razširjena in tudi ni več omejena do starosti 65 let. Ta pravica pa ne pripada le tistim, ki nadaljujejo zavarovanje v polnem delovnem oz. zavarovalnem času, ampak tudi vsem, ki se ponovno vključijo ali so že vključeni za polni delovni oz. zavarovalni čas.

Sprememba ZPIZ-2 prinaša tudi možnost delne upokojitve in ponovni vstop v zavarovanje za najmanj 2 uri, prej je bilo to za najmanj 4 ure, kar je bistveno ugodneje, kot je bilo do zdaj. In sorazmerno za to – odvisno od časa zavarovanja – upokojenec prejema tudi sorazmerni del pokojnine. Po novem je dvojni status zakonsko enako urejen za vse zavarovance. Okrog 1.800 upokojencev je na podlagi izvzema iz zavarovanja po ZPIZ-1 v prehodnem obdobju prejemalo celotno pokojnino in še naprej opravljalo svojo dejavnost, zdaj je ta možnost ukinjena, ti upokojenci pa se lahko odločijo, da se vključijo v zavarovanje za najmanj 2 uri in ob tem prejemajo 75 odstotkov pokojnine ali dejavnost zaprejo. Tisti, ki bodo plačevali prispevke za najmanj 2 uri, seveda odvisno od obdobja, jim bo lahko ob kasnejši popolni upokojitvi pokojnina ponovno odmerjena zaradi daljše pokojninske dobe.

Zdaj se bodo lahko za delno upokojitev odločili tudi tisti, ki so po ZPIZ-2 morali zapreti dejavnost, da so lahko dobili pokojnino. V zavarovanje se bodo lahko vključili za najmanj dve uri, še naprej opravljali dejavnost in prejemali 75 odstotkov pokojnine.

Za ureditev dvojnega statusa so si zelo prizadevali obrtniki, ki pa s spremembami niso bili zadovoljni. Se zaradi tega odločajo za popolno upokojitev in zapirajo dejavnost?

V obrtno-podjetniški zbornici niso zadovoljni, ker so si prizadevali, da bi bil za samostojne podjetnike dvojni status urejen tako, da bi ob prejemanju celotne pokojnine še naprej opravljali dejavnost in plačevali tudi celotne prispevke. Do zdaj so za to plačevali le pavšal. Če bi bil sprejet njihov predlog, potem ne bi bila uveljavljena možnost delne upokojitve ali ponovnega vstopa v zavarovanje za najmanj dve uri, ampak bi ostalo najmanj štiri ure, kar pa je za nekatere še ugodnejše.

Lani ste zaradi odločbe ustavnega sodišča nekaterim upokojencem po uradni dolžnosti ponovno odmerili pokojnino, in sicer zaradi dela plač, namenjenega notranjemu odkupu pri lastninjenju podjetja, ki pa ni bil vključen v pokojninsko osnovo. Koliko odločb ste ponovno izdali? Kaj pa je s tistimi uživalci pokojnin, pri katerih niso opravili revizije podatkov?

Na podlagi odločbe ustavnega sodišča je zavod pregledal približno 10.000 zadev in izdal tudi nekaj več kot 3.600 odločb, kjer je prišlo do višjega zneska pokojnine, ki mesečno povprečno znaša 31 evrov. Do konca junija pa smo prejeli tudi 33.000 zahtevkov, da zavod opravi revizijo in ponovno odmeri pokojnino. V teh primerih smo 1.700 zahtevkov zavrgli, ker so bili vloženi prepozno. Za druge pa smo v sodelovanju s pristojnimi, ki razpolagajo s temi podatki – pravni naslednik je ministrstvo za gospodarstvo, do začetka letošnjega leta pridobili potrebne podatke o lastninjenju teh podjetij. Teh podatkov je veliko in zdaj jih moramo umestiti še v svoj sistem, da bomo lahko začeli izdajati odločbe. Kot kaže iz analize pridobljenih podatkov, bo treba izdati več kot polovico negativnih odločb, ker se približno dve tretjini podjetij, katerih nekdanji delavci so vložili zahtevo za revizijo in ponovno odmero pokojnine, ni lastninilo na način, ki bi bil podlaga za ponovno odmero pokojnine. Za druge bo treba preveriti, ali ti zneski vplivajo na višino njihove pokojnine, in v tem primeru bo pokojnina ponovno odmerjena. Izplačilo višje pokojnine pa bo uživalcu pripadalo od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

Pred kratkim je ljudi vznemiril podatek, da se pri izračunu pokojnine dogajajo tudi napake. Kako pogoste so in kako jih odpravljate?

Časopis Dnevnik je v naslovu napačno interpretiral podatek, da je vsaka osemdeseta odločba napačna, kar ne drži, in je bilo tudi pojasnjeno, da so bile te napake ugotovljene in popravljene v notranjih kontrolah in je tako zavod izdal pravilno odločbo. Glede na število izdanih odločb in drugih storitev, ki jih zavod na leto opravi blizu 400.000, je število napak, ki se zgodijo ob zahtevni zakonodaji in ob obilici rednega in izrednega dela, zelo majhno. Zavod si prizadeva, da bi tudi s programskimi kontrolami preprečil, da do tega sploh ne bi prihajalo.

Za kaj si bo zavod letos še posebej prizadeval?

Prizadevali si bomo, da bomo ves obseg dela, ki je pred nami, od izpolnitve odločbe ustavnega sodišča do izvedbe sprememb ZPIZ-2, čim prej opravili. Najpomembnejše poslanstvo pa je tekoče izplačevanje pokojnin in drugih prejemkov in da v čim krajšem času rešimo prve zahtevke za pokojnine in druge prejemke in seveda poslovanje z izravnanimi dohodki in odhodki. Veliko dela nas čaka tudi glede pridobivanja podatkov od Fursa in realizacije odločb ZMEPIZ-1, saj je v letu 2018 za podatke za leto 2017 predvidena ukinitev pridobivanja obrazcev M 4 od dajalcev za delavce v delovnem razmerju. Nadaljevali bomo informacijski razvoj in posodabljanje v smeri boljšega in učinkovitejšega dela ter racionalizacije stroškov. Zaradi vseh teh zadolžitev bi radi zaposlili dodatni kader in se v čim večji meri izognili nadurnemu delu, ki je v zadnjih letih že stalnica. Ker gre za zahtevno delo, bi radi, da ob torkih ne bi bilo uradnih ur, tako kot je to nekdaj že bilo, saj menimo, da bi tako lahko v krajšem času rešili več zadev.

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media