Hripavosti ne povzroči le kričanje

Dobro počutje | mar. '16

Prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med.

Težave, kot so kašelj, hripavost in draženje v žrelu, so najpogosteje posledica prehlada, a če trajajo predolgo, moramo pomisliti tudi na druge možnosti in obiskati zdravnika. Mi smo obiskali specialistko otorinolaringologinjo in svetnico prof. dr. Ireno Hočevar Boltežar, dr. med. Opozorila je, da imunska obramba pri starejših ljudeh deluje nekoliko slabše, zato se okužbe zgornjih dihal pogosteje zapletejo, večje je lahko tudi tveganje raka na grlu ali žrelu.

Okužbam zgornjih dihal in žrela se težko izognemo. Zaradi njih v Sloveniji pomoč pri družinskem zdravniku poišče okoli 400 tisoč ljudi na leto. Kadar se vnetje žrela, ki ga okužba povzroči, ponavlja (na primer vnetja mandeljnov) ali zaplete (na primer z ognojkom), nas osebni zdravnik napoti k specialistu otorinolaringologu.

Zapleti so pogostejši pri bakterijskih okužbah, večina virusnih okužb (teh je 90 odstotkov) pa ne zahteva niti zdravljenja z antibiotiki. Kot pravi sogovornica, različni pripravki za samozdravljenje, na primer pripravki za lizanje, čaji in nasploh uživanje dovolj tekočine, lahko prispevajo k boljšemu počutju. Vendar moramo, če se stanje v nekaj dneh ne izboljša ali če se poslabša, obiskati zdravnika. Ta bo na podlagi klinične slike in pregleda krvi ugotovil, ali gre za bakterijsko okužbo in ali je potrebno zdravljenje z antibiotikom.

»Ob virusnih okužbah so navadno prisotni tudi kataralni znaki,« pravi sogovornica. To pomeni, da bolnikom teče iz nosu, imajo zamašen nos, kihajo in kašljajo. Le nekatere virusne okužbe teh znakov nimajo. Med bakterijskimi povzročitelji našteje streptokoke, stafilokoke, hemofilus influence in druge. Imunsko zelo oslabljenim bolnikom težave povzročajo tudi glivične okužbe, vendar so te okužbe redke. »Pri starejših bolnikih imunski sistem ne deluje kot pri mladih, zato hitreje pride do okužbe in okužbe tudi dalj časa trajajo, še posebno pri sladkornih bolnikih.«

 Dolgo- in kratkoprogaši

Vzroki za obisk pri specialistu za bolezni zgornjih dihal in žrela pa so pogosto tudi drugje. Mlajši ga lahko obiščejo tudi zaradi morebitnih prirojenih posebnosti, ki povzročajo težave pri dihanju, govoru ali požiranju.

Starejši pa pomoč večinoma potrebujejo zaradi pridobljenih težav. Vzrok je lahko celo igra. »Vzrok hripavosti je lahko v funkcionalni glasovni motnji. To pomeni, da narobe uporabljamo glas oziroma preveč napenjamo mišice, ki sodelujejo pri njegovi tvorbi. Do zlorabe glasu prihaja pri kričanju, vpitju pa tudi oponašanju živali ali motorjev, s katerim na primer babice in dedki zabavajo svoje vnuke.«

Za tovrstne težave so dovzetnejši ljudje v poklicih, kjer je večja obremenitev glasilk. Poleg tega obremenitev ne prenašamo vsi enako dobro. Prof. Hočevar Boltežar tako ljudi deli kar na glasovne kratko- in dolgoprogaše ter pravi, da je zelo dobro, če vemo, kam spadamo. S starostjo so »proge«, ki jih še zmoremo suvereno »preteči,« skrajšajo. »Grlo se stara. Pri ženskah se po menopavzi glasilke običajno zadebelijo. Pri moških pa se njihova mišična masa ob padcu ravni testosterona (kar je nekoliko pozneje) zmanjša in se glasilke zato stanjšajo. V splošnem pri vseh starejših od 70 ali 80 let lahko pride do stanjšanja glasilk, čemur rečemo kar 'grlo starostnika'.«

Na glasilkah prihaja do sprememb, kot so vozlički, polipi, ciste, otekline (Reinkejev edem). Znak zanje sta hripavost in utrujenost pri govorjenju, ker bolj napenjamo mišice, ki sodelujejo pri tvorbi glasu. Čez dan se lahko glas poslabša in postane tišji. Med govorom pa nam morda hitreje zmanjka zraka.

Znaki, ki pomenijo vse ali nič

Vzrokov hripavosti je veliko. Ker je eden izmed njih tudi rak, sogovornica priporoča, da zdravnika obiščemo že, če hripavost traja več kot tri ali štiri tedne. To je tudi najočitnejši znak raka v tem predelu. »Za raka na glasilkah je značilen hripav glas, ki se slabša oziroma se ne izboljša in ni povezan z več govorjenja niti z okužbo. Takrat je vedno treba k zdravniku, ki osebo napoti k otorinolaringologu. To je zgodnji znak, ki lahko bolnika k zdravniku pripelje čisto v začetni fazi.«

Žal sicer pri raku grla in žrela, če se ne pojavi na glasilkah, začetnih znakov običajno ni, zato ga večinoma odkrivajo pozno. »Občutek tujka, draženja, morda siljenje na kašelj, odhrkavanje – vse to so znaki, ki so lahko povezani tudi z akutno virusno okužbo, s kroničnim vnetjem žrela, s preobčutljivo sluznico, izpostavljenostjo preveč suhemu ali pa preveč mrzlemu zraku ali z gastroezofagealnim refluksom. To so znaki, ki lahko pomenijo vse ali pa nič. Šele ko je bolezen že precej razširjena, se pojavi bolečina.« Medtem ko pri blagih vnetjih in razdraženi sluznici bolj boli, ko požiramo slino, je pri raku značilnejša bolečina ob požiranju oblikovane hrane. »Bolj groba je hrana, večja je bolečina,« opozori zdravnica.

Poleg hripavosti in bolečine so med znaki raka še težave z dihanjem, oteklina na vratu (zaradi zasevkov), zatikanje hrane (ne moremo je pogoltniti), krvav izmeček pri kašlju, zaletavanje, kašelj ob pitju tekočine ...

Dihala ali srce

Kadar zaradi različnih bolezni prihaja do zožitve dihalnih poti, se lahko pojavijo težave z dihanjem. Nekatere so prirojene in jih običajno odkrijejo že pri otrocih. A dihalna pot se lahko zapre tudi zaradi vnetja in oteklin. Če se na primer vname poklopec, se ta odebeli in lahko pokrije pot v grlo. Oviro dihanju lahko pomenijo zelo veliki polipi, Reinkejev edem, oteklina glasilke, granulom ali papilomi. Včasih je vzrok težav motnja v oživčenju glasilk, ki zato postanejo negibljive. Glas pri tem sicer lahko ostane dober, a pri dihanju se pojavijo težave. Tudi težave pri dihanju lahko povzroča tumor.

»Seveda pa moramo vedno pomisliti še na možnost, da težave pri dihanju povzroča bolezen srca ali pljuč. Tudi slabokrvnost, če imamo premalo rdečih krvničk za prenašanje kisika, lahko pripelje do prehitre utrujenosti.«

Zgaga iz prebavil

Na težave v žrelu in grlu lahko med drugim vpliva še gastroezofagealni refluks oziroma vračanje hrane iz želodca in požiralnika navzgor, kjer povzroči draženje. »Sluznica žrela se zadebeli in pri požiranju sline imamo lahko občutek tujka. V grlu želodčna kislina in pepsin ovirata premikanje migetalk, zato se začne nabirati sluz, ki jo skuša bolnik potem izhrkati.« Kislina vpliva na odebelitev glasilk in prispeva k nastajanju že omenjenih vozličkov, polipov, Reinkejevega edema in granuloma, še pojasni sogovornica.

Zaradi vsega tega ima pomemben vpliv na stanje grla in žrela tudi prehrana. Na črnem seznamu so mastna in preveč začinjena hrana, čokolada, orehi, čebula, česen, paradižnik, pijače z mehurčki, alkohol, prava kava in pravi čaj. Uživati moramo manjše obroke in se hrani izogibati zadnji dve uri pred spanjem. Kot opozarja sogovornica, pa tudi »stres ali napetost prek vegetativnega živčevja pomembno vplivata na izločanje želodčne kisline«.

Pomemben je vzrok

Zdravljenje vseh omenjenih težav je v veliki meri odvisno od njihovega povzročitelja, pojasni zdravnica. V nekaterih primerih pomagajo zdravila (vnetje, gastroezofagealni refluks) ali ščitnični hormoni (Reinkejev edem). V drugih je treba le zmanjšati obremenitev glasilk ali pa se celo naučiti pravilnega govorjenja. »Vozliči na glasilkah so vedno posledica prevelike ali napačne obremenitve. Pri logopedu, ki se ukvarja z glasovnimi motnjami, se je treba naučiti pravilnega načina govorjenja. Le na ta način žulj (vozliček) na glasilkah izgine.« Seveda pa se novega načina govorjenja, ki mora biti avtomatiziran, kot odrasli vedno težje naučimo oziroma potrebujemo precej več vaje.

Pri pregledu nam otorinolaringolog običajno pregleda ušesa, nos, žrelo in grlo. Pri tem si morda pomaga z zrcalcem ali z endoskopom (cevjo, ki ima na koncu kamero). Ob sumu, da gre za raka, so preiskave zahtevnejše. Običajno je treba v bolnišnico, kjer osebi odvzamejo in pregledajo tudi košček tkiva. »Praktično vedno moramo pregledati bolnika v splošni anesteziji, da lahko natančno ocenimo, kako velik je tumor. Za res natančno oceno je predvsem pri velikih tumorjih potrebno slikanje z računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MR). Le tako se lahko odločimo o najprimernejšem zdravljenju, ki je lahko kirurško, z obsevanjem ali kemoterapijo. Bolniku predstavimo možnosti, mu svetujemo najboljšo, a zadnjo besedo ima vedno on sam. Vedno naredimo tisto, kar želi bolnik,« poudarja sogovornica.

Največji sovražnik: kajenje

Z upadanjem kajenja se število rakov na grlu zmanjšuje, po drugi strani pa je rak ustnega žrela zadnjih deset let vse pogosteje posledica okužb s humanimi papilomavirusi (HPV) in zato za njim zbolevajo tudi nekoliko mlajši ljudje, ki morda ne pijejo in ne kadijo. Po podatkih Registra raka RS je bilo leta 2012 na novo odkritih 90 primerov raka grla in 337 primerov raka v ustni votlini in žrelu.

Med dejavniki tveganja sta kajenje in pitje alkohola še vedno zelo pomembna. »Pretirano uživanje alkoholnih pijač, še posebno žganja, in dolgoletno kajenje (20 let po 20 cigaret na dan) eksponentno povečata možnost za raka na zgornjih dihalih in zgornjih prebavilih, opozarja prof. Hočevar Boltežar.

Na pojav bolezni grla in žrela vplivata tudi prehrana in debelost. Če želimo živeti tako, da bi si tveganje čim bolj zmanjšali, potrebujemo le zdravo kmečko pamet, ugotavlja sogovornica, »zdravo moramo živeti in delati vse s pravo mero«. Upoštevati moramo tudi naslednje:

- ne kadimo,

- ne pretiravamo z alkoholom,

- ne pretiravamo z mastno, sladko in začinjeno hrano oziroma s hrano nasploh,

- izogibamo se predolgemu bivanju v neugodni mikroklimi (prehladen ali presuh zrak),

- pri delu z dražilnimi snovmi uporabljamo zaščitna sredstva, če so ta predpisana – zaščitne maske nas morda res motijo, a nas ščitijo,

- glasilke obremenimo le toliko, kolikor zmoremo,

- redno se gibljemo na svežem zraku.

K zdravniku moramo

- Po petih dneh, če se bolečine v žrelu po okužbi in samozdravljenju ne izboljšajo, ali še prej, če pride do izrazitega poslabšanja.

- Po treh tednih, če gre za kronično draženje, ki se večkrat pojavlja in mine, vendar tokrat ne mine in hkrati ne prebolevamo prehladnega obolenja.

- Po treh ali štirih tednih hripavosti pa tudi pri težavah z dihanjem, požiranjem, zatikanjem hrane, če ob tem ne prebolevamo okužbe zgornjih dihal.

- Kadar se bolečina pri požiranju stopnjuje in seva iz žrela v uho.

 Besedilo in fotografija: Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media