Št. 3, marec 2016

  • Sorodne duše

    mar. '16

    Vsakdo izmed nas si kdaj želi biti sam, da se »pogovori« s sabo in umiri, potem pa spet potrebujemo družbo. Ljudje smo socialna bitja in tako kot hrano potrebujemo tudi stike z ljudmi, ki jih imamo radi, pa naj so to naši partnerji, otroci ali sorodniki in tudi prijatelji ter znanci. V današnjem svetu vsi preveč hitimo, imamo vsak dan polno opravkov, za druženje pa po navadi zmanjka časa. To kažejo tudi podatki o samskih, ločenih in neporočenih, ki jih je v naši družbi vse več. Leta 1991 jih je bilo nekje 31 odstotkov, predlani pa že 40 odstotkov. To pa pomeni, da je tudi vse več osamljenih, med njimi pa so tako mladi kot starejši. 

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk Bralca zanima, ali je za zdravstveni poseg (operacijo) vselej potrebna privolitev pacienta, ali pa obstajajo kakšne izjeme na tem področju? Kot piše, so namreč njegovega očeta operirali na srcu, domnevno zaradi življenjske ogroženosti, čeprav svojci menijo, da bi lahko prav zaradi te operacije izgubil življenje.

Uresničevanje pokojninske reforme Te dni potekajo zbori naših društev upokojencev. To je priložnost, da med drugim spregovorimo tudi o uresničevanju zadnje pokojninske reforme, uveljavljene z ZPIZ-2, ki velja od 1.1.2013 dalje. Nenehno poslušamo očitke naših članov, da ZDUS oziroma PZDU premalo storijo za ohranitev ter izboljševanje pravic upokojencev, še posebej pa na področju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Takšni očitki niso povsem na mestu! Dejstvo je, da se tako organi ZDUS kot tudi vodstva PZDU aktivno prizadevajo za izboljšanje gmotnega in tudi družbenega položaja upokojencev, žal pa naše pobude in predlogi pri pristojnih prepogosto nimajo zadostne podpore.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

ZDUS

Med prejemniki pokojnin je več žensk Pogoji, ki so jih morale izpolnjevati ženske, da so lahko pridobile pravico do katere od pokojnin v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kakršne so določali predpisi, veljavni v preteklih obdobjih, so se razlikovali od pogojev, določenih za moške. Razlike so se nanašale tako na predpisane starosti, kakor tudi na nekatere zahtevane dolžine pokojninske dobe. V teh primerih je bila starost za ženske nižja, pokojninska doba pa krajša. Obstajale pa so tudi razlike v višini odstotkov, določenih za odmero nekaterih pokojnin za sicer enako dolgo pokojninsko dobo. Oboje so bile pogojene z zgodovinskim razvojem sistema in njegovimi temelji ter vlogo žensk v družbi.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec Naročnica Vzajemnosti, stara 52 let, je konec preteklega leta na svetovalni telefon zastavila vprašanje ali ji zaradi 3 letnega neprekinjenega bolniškega staleža pripada pravica do solidarnostne pomoči. Zanima jo koliko časa lahko največ traja bolniški stalež in ali je absolutno varovana pred morebitno odpovedjo, saj delodajalec zaradi prestrukturiranja podjetja že napoveduje odpuščanje. Prav tako jo zanima, kako je s pravico do letnega dopusta in regresa. Ob ugotavljanju dejanskega stanja v telefonskem pogovoru delavka nadalje pojasni, da ima v pogodbi o zaposlitvi opredeljeno, da jo poleg zakona o delovnih razmerjih zavezuje tudi panožna kolektivna pogodba, medtem ko podjetniške kolektivne pogodbe nimajo kot tudi ne pravilnika o delovnih razmerjih.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz  Naši naročniki in predvsem naročnice pogosto pokličejo za nasvet v skrbi za svoje bližnje, otroke in vnuke. Vidijo, da nekaj ni v redu, ne znajo ali pa ne smejo pomagati, kar jih pogosto pripelje v stisko. Na primer, kako vnukinji, ki odrašča in sklepa, da jo bodo drugi sprejemali le če, če bo lepa in vitka ali vnuku, ki se začne izčrpavati s telesno vadbo in je vedno bolj obseden s tem kako je videti, pomagati, da bi se boljše počutili v svoji koži in se začeli sprejemati, takšni kot sov celoti, ne le zaradi zunanjega videza.

POISKALI SMO ODGOVOR Naša naročnica je lastnica hiše, ki so jo leta 2009 prenovili, da je energetsko manj potratna. Obnovili so tudi centralno kurjavo, namestili novo peč in nove radiatorje. Gospa uporablja kurilno olje in ga na leto porabi od devetsto do tisoč litrov. Zanima jo, kolikokrat na leto mora dimnikarska služba opraviti servis teh naprav. Zadnje čiščenje pri njej je bilo opravljeno maja 2015. Januarja letos jo je želel dimnikar obiskati, pa je obisk zavrnila z obrazložitvijo, da se ji zdi glede na porabljeno količino olja čiščenje prepogosto, ne nazadnje tudi zaradi stroškov (48 evrov za 15 minut dela). Gospo zanima, kakšne pravice in dolžnosti pravzaprav ima. Zanima jo tudi, ali mora stroške poravnati izključno v gotovini.

 Afroditini biseri Kozmetiko Afrodita poznamo vsi, življenjsko zgodbo njene zelo uspešne ustanoviteljice Danice Zorin Mijošek, pa poznajo le njej bližnji. Noče se izpostavljati, pa vendarle je ustvarila kakovostno blagovno znamko, ki je osvojila domače in tuje porabnike.

Spominov za več romanov Lepša Šturm je pri devetdesetih letih iskriva in mladostna gospa, ki redno spremlja športne in kulturne dogodke, uporablja tablični računalnik in se pogovarja po elektronski pošti. Srečanje z njo, v stanovanju polnem slik in grafik znanih slovenskih umetnikov ter družinskih fotografij, je poseben dogodek.

Dolenjska panonska vrata Nad bregom Dolinskega potoka v zaselku Rajec, deset kilometrov od Brežic, stoji grad Mokrice. Tu shranjeni rimski miljnik, vodnjak in rimski nagrobniki pričajo, da so se nekoč skozi bližnja tako poimenovana Panonska vrata pomikale rimske legije.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

SLOVENSKO IZROČILO Drevo je v naši deželi tako tesno povezano s človekom in pokrajino, da sta se v stoletjih zlila v neko skladno povezanost – drevo in človek ter njegova hiša, obleka, miselnost, pesem in način življenja.

»Nič me ne boli in lepo spim« Čeprav skoraj 94-letna Zofka Jurman živi sama v hribovski vasi, v hišici, do katere se je treba z glavne ceste potruditi peš, v resnici nikoli ni sama. Vedra in vitalna ženska, ki si sama kuha, peče kruh in pere na roke, »zakaj pa bi imela pralni stroj, če z veseljem perem na roke,« se razveseli vsakega obiska, teh pa ni malo.

ODSTRTE PODOBE – GORNJI GRAD »V začetku prejšnjega stoletja, iz katerega sta obe stari razglednici, je imel Gornji Grad veljavo pomembnega cerkvenega in upravnega središča, ki ga je postopoma pridobival z ustanovitvijo benediktinskega samostana v 12. in ureditvijo letne rezidence ljubljanskih škofov v 15. stoletju. Po prvi svetovni vojni je bil kraj sedež sreza, pristojen za celotno Zgornjo Savinjsko dolino in del Šaleške doline. Leta 1928 je postal mesto, v katerem je bilo med drugo svetovno vojno politično, vojaško in kulturno središče obsežnega osvobojenega ozemlja. Toda po vojni so se politično-upravni organi preselili v Mozirje in naselje v zgornjem delu Zadrečke doline – odmaknjeno od prometnih tokov – je razvojno nazadovalo,« nas je najprej s preteklostjo Gornjega Grada na kratko seznanil 65 – letni upokojeni podjetnik Toni Rifelj, ki je bil prvih dvanajst let tudi tukajšnji župan.

LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS

Hripavosti ne povzroči le kričanje Težave, kot so kašelj, hripavost in draženje v žrelu so najpogosteje posledica prehlada, a če trajajo predolgo, moramo pomisliti tudi na druge možnosti in obiskati zdravnika.

Glivične okužbe nohtov Do sprememb na nohtih lahko pride iz različnih vzrokov. Glivične okužbe so lahko navidezno podobne različnim obolenjem, zato je dobro obiskati dermatologa, ki bo predpisal najučinkovitejše zdravljenje.

Pravi moški skrbi zase Na vprašanje, kakšen je pravi moški, bi morda odgovorili, da je odločen, samozavesten, pogumen, iskren, odgovoren, prijazen in tako naprej. V društvu Onkoloških bolnikov Slovenije in na Zvezi društev za bolj proti raku pa pravijo, da pravi moški skrbi za svoje zdravje in ne okleva predolgo pred obiskom zdravnika. Če bi bilo takih Slovencev več, morda ne bi bili med tistimi evropskimi državami, pri katerih je umrljivost zaradi raka pri moških največja.

Pecilni prašek in druga vzhajalna sredstva Kvas, pecilni prašek, kislo testo, jedilna soda in vinski kamen so najbolj uporabna vzhajalna sredstva, brez katerih ni ne krofov, mišk, velikonočne potice in kruha ali jogurtovega peciva za nedeljski poobedek. Pa veste, v čem se te snovi razlikujejo?

Povezava med učinkovinami in okusom Sezona prehladov in gripe še ni mimo in oboleli intenzivno iščejo najučinkovitejše sredstvo, da se čim prej pozdravijo. Med najbolj cenjenimi rastlinskimi zdravili, ki se uporabljajo predvsem za krepitev imunskega sistema pri zdravljenju prehladov in gripe so pripravki iz ameriškega slamnika. Še boljši učinek pa dosežemo z uporabo kombinacije ameriškega slamnika z medom.

Odkrijmo notranjo skladnost "Večini bolnih ljudi sem lahko pomagal šele, ko sem v red spravil njihove duše," je zapisal Sebastian Kneipp, ki se je zavedal reda, urejenosti v duševnem življenju ljudi. Vsi hrepenimo po tem, da bi v življenju našli srečo. S kom, na kak način, kdaj je pri vsakem posamezniku različno. Ni splošno veljavnih pravil za uspešen življenjski slog. V njem so zajeta vsa področja človekove biti.

Hoja, razbremenitev in krepitev Po različnih delih in ob različnih vrstah utrujenosti se zelo prileže raztegovanje telesa. Načrtno izbrane in pravilno narejene vaje zagotavljajo najboljši učinek. Kombinacija z vajami za krepitev pa olajša tudi marsikatero nadlogo, ki jih prinašajo vremenske spremembe.

Športno, sproščeno, udobno … Sprehodi, športne aktivnosti, sprehajanje domačih ljubljencev, druženje v naravi ali preživljanje počitnic v toplicah, narekujejo tudi oblačila za tovrstne aktivnosti. Za vsako aktivnost lahko najdemo ustrezno različico, ki ustreza zahtevamgibanja, zračenja, vzdrževanja, obrabe, razteznosti.

Diabetiki in parodontalna bolezen Glede na porast števila diabetikov in njihovo večjo dovzetnost za parodontalno bolezen, je potrebno tej skupini bolnikov nameniti posebno skrb. Velikokrat bolniki z začetnimi oblikami diabetesa za svojo bolezen še ne vedo, zato imajo zobozdravniki pri odkrivanju teh bolnikov pomembno vlogo. Z zgodnjim odkrivanjem vnetja obzobnih tkiv se je mogoče izogniti izgubi zob in s tem dragemu nadomeščanju zob s protezami ali mostički.

KRATKE ZDRAVSTVENE

 Velikonočna tradicija v moderni preobleki Za veliko noč jemo obilo, po navadi tudi premastno in preveč slano. Spominjam se, da sem se pred leti zgražala nad tem in zapisala, da taka hrana pač ne more biti zdrava. Pozneje sem spoznala svojo zmoto, saj je mogoče na bogato obloženi mizi vendarle najti tudi jedi, ki hrano uravnotežijo in nevtralizirajo negativne učinke. Danes je tudi uradno potrjeno, da je maščoba na pršutu in šunki - zdrava in se je nikar ne izogibajmo.

Prehranska dopolnila niso zdravila! Prehranska dopolnila so zgoščeni viri hranil ali drugih snovi, ki so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Dostopnost in uporaba v zadnjih letih naraščata, vendar pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da so lahko tudi zdravju škodljiva, ker so snovi kapsuli ali tabletki bolj koncentrirane.

Rada ima življenje takšno, kot je Naša dolgoletna naročnica Judita Gruden se je na stilsko preobrazbo pripeljala z avtobusom iz Maribora, kjer živi. Zelo rada prebira Vzajemnost, od prve do zadnje strani, zelo ji je všeč, da bralkam omogočamo preobrazbo. Zato se je tudi sama prijavila in bila presrečna, ko smo ji sporočili, da jo vabimo v Ljubljano.

Varna kopalnica Starejši se doma počutijo varno, so manj pozorni in prav zato pride tu bolj pogosto do padcev in poškodb kot v tujem okolju. V stanovanju je verjetno najbolj »nevaren« prostor kopalnica. Da bi jo napravili čim bolj uporabno in varno, moramo načrtovalci zadostiti vsem mogočim potrebam in zahtevam.

Nikar poleti z zimskimi gumami! Bliža se 15. marec, dan, ko na naših avtomobilih ne bo več potrebno imeti zimskih pnevmatik. Res je, da smo že februarja občudovali prve zvončke, a ni se zgodilo samo enkrat, da nas je aprila zasnežilo. Zato ne prehitevajmo z obuvanjem v letne “čevlje”, ravnajmo po pameti, raje kakšen teden kasneje kot prej.

Slikanje je draž

Se vidimo v Primoštenu Dragi naši bralci in prijatelji! Sporočamo vam, da ste nas prijetno presenetili, saj ste do konca februarja zapolnili vsa predvidena in še dodatna nastanitvena mesta za letošnje 12. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti v dalmatinskem Primoštenu, ki bo potekalo od četrtka, 2., do nedelje, 5. junija. Dolžni smo vam še podrobnejši program srečanja in možne izlete.

S škarjami, škropilnico in gnojili v sadovnjak Za obrezovanje in škropljenje dreves in grmov mora biti suho in mirno vreme, temperature pa mora biti tudi ponoči vsaj 5 stopinj, tako da nikakor ne prehitevajmo. Jesensko škropljenje smo že opravili, za dognojevanje rastlin v sadovnjaku je ravno optimalen čas pred vegetacijo, za rez pa je še dovolj časa vse do konca marca.

Z mojega okna

Ko zacvetijo narcise Ob pogledu na ljubke cvetove narcis, se nam zazdi, da sonce ne bo nikoli zašlo.

V Emilijo Romanjo

Uspešne Slovenke, ki so presegle svoj čas Marca se še posebej spominjamo žensk, ki so se s svojim talentom, ustvarjalnim delom in pomenom zapisale v našo zgodovino. Praviloma so bile uspešne, ustvarjalne in modre. Pa tudi uporniške, vztrajne v svojem prepričanju, da sme tudi ženska najti svoje mesto še kje drugje kot ob štedilniku. S tem so podirale klišeje svojega časa in odstirale poti k veselju ustvarjalnosti mnogim ženskam doma in po svetu. Predstavljamo le nekaj Slovenk, ki so se uveljavile na različnih področjih.

O kaparjih, veščecih in listnih ušeh Gojitelji okrasnih in koristnih rastlin se zlepa ne moremo izogniti škodljivcem in boleznim. Pomlad je čas, ko vsaj nekatere lahko uspešno zatiramo, a tudi pozneje je koristno slediti dogajanju v vrtu. Mnogo je storjenega že s predpomladnim škropljenjem sadnega drevja in drugih lesnatih rastlin, saj so na voljo popolnoma nestrupeni oljni pripravki. V takšnim ukrepom znatno zmanjšamo tudi napad pušpanovega veščca, ki se je zadnja leta močno razširil tudi pri nas.

Nekaj novega za domači vrt Tokrat predstavljamo nekaj zanimivih sadnih vrst. Poudarek je na jagodičju, ki je vse bolj priljubljeno v samooskrbnih vrtovih. Strokovnjaki s spletnega portala Zeleni svet z veseljem delimo nekaj zanimivosti, ki smo jih v zadnjih letih zasledili na trgovskih policah vrtnarij in vrtnih centrov. Predstavljamo vam fourberry, sibirsko borovnico, tayberry in malino brez trnov.

Kako praznujemo Sogovornike smo tokrat spraševali, kako praznujejo osebne in druge praznike

Kultura

 Gobelini se ne postarajo Mag. Ana Podhostnik je kot ljubiteljica gobelinov ob svojih neštetih obiskih »bolšjakov« vedno znova ugotavljala, da ljudje ne znajo ceniti te zahtevne zvrsti ročnega dela, s katerim so se nekoč ukvarjale naše matere in babice. Sama je izvezla le dva gobelina, še na začetku svoje poklicne kariere, ki jo je pričela kot medicinska sestra-babica. Zato pa je gobelin pričela zbirati, ima jih že več kot tristo.

Na kaj paziti, ko najemamo posojilo Čeprav se generacija v tretjem življenjskem obdobju zaradi manjših finančnih potreb v povprečju manj zadolžuje kot mlajša ali srednja generacija, pa se vendarle tudi v tej skupini povečuje število tistih, ki želijo zaradi takega ali drugačnega razloga na banki najeti kredit.

Grand Turk – otok srečnih ljudi V dveh letih, ko sem delala in živela na ladji, sem spoznala veliko zanimivih kotičkov. Karibske otoke smo prepotovali po dolgem in počez. Ko pa več mesecev pluješ po isti poti in se podobe ponavljajo, otroško navdušenje, ki ga občutiš prvič, postopoma zbledi in otok postane podoben otoku. Nekaj pa jih je name naredilo močan vtis in eden je zagotovo Grand Turk. Nanj bi se vrnila, pa ne samo zaradi eksotičnih in neokrnjenih plaž, pač pa zaradi domačinov, ki se radi pohvalijo, da so srečni.

 Mlinčki v »suhi dolini« Ime vasi Suhadole verjetno izvira iz besed suha, suhi dol, ki je prvotno označevala potoke, ki ob suši presahnejo in naselja ob njih, pa tudi izrazito sušne predele. Vas z okoli 700 prebivalci leži na skrajnem vzhodnem delu Kranjskega polja in predstavlja eno večjih naselij v občini Komenda.Poljske in gozdne poti kar vabijo k sprehodom in kolesarjenju, pozimi pa predstavljajo privlačen teren za tek na smučeh,

DRUŽABNI DOGODKI MAREC 2016 

Pekel in nebo se v nas gresta gugalnico Pesnica, prevajalka in publicistka Jolka Milič je posebna gospa. Ne mara obletnic in jubilejev, ni ji mar za nagrade, čeprav jih je prejela že kar nekaj. Ceni tiste, ki razmišljajo s svojo glavo in upajo to tudi povedati. Taka je tudi sama.

Kdo je država?

Z več truda na noge Pred slabimi dvajsetimi leti je bila Bolnišnica Sežana, tedaj najmanjša v državi, na dnu. Kadri so jo zapuščali, stavba je vidno propadala, bolniki so se ji, če je bilo le mogoče, začeli izogibati. Ni se vedelo, kaj z njo – zapreti ali poskusiti ohraniti? Danes bolnišnice po urejenosti in kazalcih zadovoljstva bolnikov ni mogoče prepoznati. Število osebja se je podvojilo, njen proračun povečal skoraj za devetkrat.

Vsak zmenek kot nov začetek Hiter tempo življenja prinaša več stresa, manj je časa za pristne medčloveške odnose, vse bolj smo osamljeni. Pomembno je, da ne pozabimo na druženje, sorodno dušo lahko poiščemo tudi preko oglasa v reviji.

Ženske so odpornejše, čeprav so zapostavljene Raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je potrdila znane podatke, da imajo ženske bistveno nižje pokojnine in druge dohodke od moških. Čeprav se ta diskriminacija godi tudi drugod po Evropi, je njen obseg pri nas boleč. Z druge strani pa so enoumni podatki, da ženske tudi danes nosijo tri vogale gospodinjskega dela in oskrbe onemoglih ter da živijo precej let dlje od moških. Očitno so odpornejše. Z vidika kakovostnega staranja je torej prednostna naloga doseči materialno enakost žensk z moškimi, zdravo dolgoživost moških pa približati tisti, ki jo imajo ženske.

Za učinkovito javno zdravstvo »Zdravje je v očeh Slovencev vrednota in tudi cilj. Če ga hočemo doseči, se bomo morali pogovarjati in sodelovati,« je dejala ministrica za zdravje mag. Milojka Celarc Kolar na nedavnem posvetu o reformi zdravstvenega varstva in zavarovanja, ki so ga 17. februarja pripravili osrednja slovenska zveza društev upokojencev in Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju s stranko Socialnih demokratov in Pozitivnimi seniorji pri Pozitivni Sloveniji v prostorih Mestne občine Ljubljana. Poudarila je, da se bo zavzemala, da bo eden ključnih ciljev Slovenije blaginja naših ljudi ne le rast BDP in da bodo boljše oskrbe deležni tudi starejših ljudi.

SVET IN MI

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media