Kultura
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Kelti s smaragdnih gora
Razstava prikazuje arheološko dediščino »keltskih gorjanov« v širšem zgodovinskem in geografskem okviru. Popelje nas v zadnja stoletja pred našim štetjem v hribovit svet predalpskega in alpskega sveta italijanskega Veneta, Karnije, Furlanije, avstrijske Koroške, Posočja in Krasa v času, ko so ga dosegli keltski bojevniki in konjeniki. Ti so se ustalili na najizrazitejših strateških točkah z nadzorom nad rečnimi dolinami. Tam so si uredili grobišča, naravnim silam in božanstvom vojne so darovali orožje in konjsko opremo. Začeli so kovati denar, trgovali so z Rimljani in se z njimi bojevali. Kelti so razvili tudi povsem nov in poseben umetnostni slog okraševanja nakita, noše, orožja, konjske opreme ter posodja. Pri pripravi gostujoče razstave je sodelovalo veliko ustanov iz Italije, Avstrije in Slovenije. Prvič so razstavljene arheološke najdbe iz Kobarida, Mosta na Soči, Reke pri Cerknem, Škocjana in Socerba, ki jih hranijo v tržaških muzejih in galerijah zgodovine ter umetnosti. Razstava bo na ogled do konca marca v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova.
Igra škotskega dramatika
David Greig začenja igro z angleškim zavzetjem škotskega gradu Dunsinane, kamor je prišel angleški vojskovodja, da bi pomagal vzpostaviti mir med sprtimi škotskimi klani. Dramatik zgodovinski okvir dogajanja na srednjeveškem Škotskem presega s prizori, ki so lastni vsaki vojni v katerem koli času. Priča smo brezmejni prekanjenosti, političnim mahinacijam in brezvestnim prevaram. Dogajanje spremljamo skozi oči rosno mladih vitezov in navadnih junakov, med katerimi so marsikateri še skoraj otroci. Sprašujejo se o smislu vojne in hrepenijo po domu ter varnosti daleč stan od tuje, mrzle dežele, ki je ne razumejo. Presenetljivo je, kako lahko prepoznavamo in primerjamo njihova razpoloženja in situacije z današnjim časom. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, v Mestnem gledališču ljubljanskem je igro režiral Aleksandar Popovski, v vidnejših vlogah igrajo: Jana Zupančič, Jure Henigman, Matej Puc in Primož Pirnat.
FDF – festival dokumentarnega filma
Festival, že 18. po vrsti, ponuja pregled najboljšega iz sodobne dokumentarne produkcije, kar so umestili v več sekcij: tekmovalni sklop, aktualni družbenokritični, miti, ikone in mediji ter retrospektiva, sestavljena iz dvanajstih filmov rusko-ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice. Poanta njegovega ustvarjanja je med drugim v dvoumnosti; svet pri Loznici nikoli ni črno-bel, nemogoče je razkrinkati režiserjevo pozicijo, kot npr. v igranem filmu V megli, kjer je identifikacija bodisi z nacističnimi kolaboranti bodisi z ukrajinskimi uporniki brezupno zabrisana. V času festivala, ki bo v Cankarjevem domu od 10. do 17. marca, boste lahko spremljali pogovore z gosti festivala in številne seminarje. Tričlanska mednarodna žirija pa bo v sodelovanju s Slovensko kinoteko in Amnesty International podelila nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic.
Dela pomurskih umetnikov
S 70 deli iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota so predstavljeni vsi slikarji, kiparji, grafiki in fotografi, ki so delovali ali še delujejo na področju Pomurja. Odprta bo do 23. marca. »Na takšen način omogočimo, da naša stalna zbirka živi in komunicira z obiskovalci,« je povedal kustos razstave dr. Robert Inhof.
