Glivične okužbe nohtov

Dobro počutje | mar. '16

Do sprememb na nohtih lahko pride zaradi različnih vzrokov. Glivične okužbe so lahko navidezno podobne različnim obolenjem, zato je dobro obiskati dermatologa, ki bo predpisal najučinkovitejše zdravljenje.

Nohti so rožene tvorbe, ki jih sestavlja prozorna nohtna plošča in so obdani s kožno gubo oz. kutikulo. Nohti na rokah rastejo hitreje – približno od 0,5 do 1 milimetra na teden, na nogah pa počasneje – od 0,2 do 0,5 milimetra na teden. Pri starejših osebah rastejo počasneje. Na hitrost rasti in čvrstost nohtov vplivata tudi delovanje ščitnice in splošna prehranjenost organizma.

Nohti se lahko spremenijo zaradi različnih vzrokov. V približno polovici primerov povzročijo spremembe glivične okužbe oz. onihomikoze, ko se noht odebeli, porumeni in odstopi od podlage.

Pogosteje so prizadeti nohti na nogah. Glivična okužba se prenese s kože stopal, ki se kaže s pordelo, luščečo se in razpokano kožo. Koža lahko tudi nekoliko srbi. Glivične okužbe so pogostejše pri sladkornih bolnikih in pri osebah s prekomernim potenjem nog. Najpogosteje se začne pri prostem robu nohta, ki tudi odstopi od podlage. Redkeje se začne z belkastimi lisami na površini nohta.

Okužbe se prenašajo z neposrednim stikom ali prek okuženih predmetov. Neredko se okužimo v bazenih in savnah. Število glivičnih okužb narašča tudi zaradi nesmotrne uporabe širokospektralnih antibiotikov.

Glivične okužbe nohtov na rokah so redkejše. Običajno se okužba prenese s stopal. Pogostejše so pri osebah v nekaterih poklicih (negovalke, medicinske sestre, čistilke) in pri osebah, ki imajo veliko stika z vodo. Neredko je pordelo in oteklo tudi obnohtje (paronihija).

V prosti prodaji so na voljo številni pripravki za samozdravljenje glivičnih okužb nohtov v kremah, pršilih ali v obliki pisal. Največkrat delujejo tako, da znižujejo pH nohta in delujejo blago antiseptično, vendar večinoma niso dovolj učinkoviti.

Glivične okužbe nohtov oz. onihomikoze zdravimo z lokalnimi antimikotičnimi pripravki v kremah, raztopinah in lakih. Lokalni pripravki so učinkoviti le, kadar je okužena manjša površina nohta, do približno ¼ nohtne plošče, pri obširnejši prizadetosti nohtne plošče pa je treba več tednov jemati sistemske antimikotike v obliki tablet.

Če so nohti zelo zadebeljeni, jih zdravimo tudi z mehanskim brušenjem in 40-odstotno urejo, ki noht kemično raztopi, nato pa nanesemo antimikotik. V zadnjih letih je učinkovito zdravljenje tudi z laserji. Potrebno je več zaporednih terapij.

Pri zdravljenju s sistemskimi antimikotiki morajo biti posebej previdne osebe, ki redno uživajo kakršna koli zdravila – zaradi morebitnega navzkrižnega delovanja. Posebna skrb je potrebna tudi pri bolnikih z obolenji jeter.

Pri zdravljenju glivičnih okužb nohtov moramo biti potrpežljivi, saj se nohti na rokah v celoti obnovijo v 6 do 12 mesecih, nohti na nogah pa v 12 do 18 mesecih. V tem času je treba nositi zračno obutev iz naravnih materialov in skrbeti za dosledno higieno. V bazenih in savnah uporabljajmo natikače.

Drugi vzroki sprememb

Nohti na nogah so lahko porumeneli tudi zaradi motene prekrvljenosti nog pri kroničnem venskem popuščanju oziroma pri t. i. krčnih žilah. Potrebno je zdravljenje tega obolenja.

Na nohtih na rokah se zaradi slabše prekrvljenosti pogosto pojavijo vzdolžne brazde, ki so zelo pogoste pri starejših osebah. Zdravljenje ni potrebno. Zadošča redna uporaba negovalnih krem.

Nohti so lahko porumeneli, zadebeljeni in deformirani pri različnih kožnih boleznih, npr. luskavici. Do deformacij nohta lahko pride tudi zaradi mehanskega draženja nohtnega matriksa, npr. pri odstranjevanju nohtne kožice.

Nohti na nogah so neredko spremenjeni tudi zaradi ortopedskih nepravilnosti stopal in kroničnega pritiska zaradi neprimernih obuval.

Belkaste lise se na nohtih neredko pojavijo zaradi preagresivne manikire ali ponavljajočih se gibov pri tipkanju in so posledica nastanka zračnih mehurčkov v nohtni plošči.

Da gre res za glivično okužbo nohtov, dermatolog ugotovi z mikološkim pregledom, ko postrga del nohta in podnohtja in ga pregleda pod mikroskopom. Lahko napravi tudi kulturo skarifikata na posebnih gojiščih.

Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media