Pravi moški skrbi zase

Dobro počutje | mar. '16

Na vprašanje, kakšen je pravi moški, bi morda odgovorili, da je odločen, samozavesten, pogumen, iskren, odgovoren, prijazen itn. Pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije in Zvezi društev za boj proti raku pa pravijo, da pravi moški skrbi za svoje zdravje in se ne obotavlja predolgo z obiskom zdravnika. Če bi bilo takih Slovencev več, morda ne bi bili med tistimi evropskimi državami, pri katerih je umrljivost zaradi raka pri moških največja.

Med moškimi in ženskami ostaja razlika v načinu razmišljanja in odzivanju na neko težavo, ugotavlja predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med.: »Moškim je – seveda so tudi izjeme – večinoma težko priznati, da so kdaj ranljivi, in se težje odločijo za pregled pri zdravniku. Včasih pridejo šele, ko je bolezen že močno napredovala.«

Za slovenske moške je to očitno še posebej značilno, saj smo med desetimi državami v Evropi, kjer je umrljivost zaradi raka pri moških na prvem mestu, med petimi z največjim številom novih primerov raka pri moških in na drugem mestu po umrljivosti zaradi raka pri moških. Marija Vegelj Pirc je še poudarila, da je pod povprečjem razvitih držav tudi njihova pričakovana življenjska doba.

Predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani pa opozori na še eno pomembno težavo: moški ali vsaj nekatere skupine moških živijo tudi manj zdravo od žensk. Zato ni res, da v Sloveniji slabo obvladujemo raka, kot pogosto slišimo v javnosti, pove onkolog prof. dr. Branko Zakotnik, dr. med., ki je koordinator državnega programa za obvladovanje raka. Poudarja namreč, da so slovenske ženske v vseh statistikah (pojavnosti raka, umrljivosti in po pričakovani življenjski dobi) uvrščene zelo visoko, le moški se znajdejo pod povprečjem. »Če torej govorimo, česa naše zdravstvo ne obvlada, potem je to rak pri moških,« ugotavlja strokovnjak.

Največ je raka prostate

Med značilne rake pri moških spadata rak mod in rak prostate. Več kot pri ženskah pa je pri moških tudi raka debelega črevesa in danke, pljučnega raka in raka glave in vratu.

Podatki iz Registra raka kažejo, da na leto zboli 10 do 20 odstotkov več moških kot žensk in tudi njihovo preživetje je nekoliko manjše. Do leta 2009 je bil pri moških najpogostejši pljučni rak, a se zaradi spremembe kadilskih navad zbolevanje manjša. Leta 1975 jih je kadila še več kot polovica, danes pa slaba četrtina. V zadnjih letih je na prvo mesto prišel rak prostate, pri čemer pa je Maja Primic Žakelj opozorila, da je to tudi odraz pogostejšega merjenja za prostato specifičnega antigena (PSA). Tudi pri raku debelega črevesa in danke so slovenski moški v Evropi prav na vrhu lestvice, je še poudarila. Težavo vidi predvsem v tem, da se prehranjujejo premalo zdravo in da so vsaj določene skupine premalo telesno dejavne.

Šibkejši spol? 

Prof. dr. Branko Zakotnik potrdi, da bi moški lahko več naredili zase. Vsaj pri kajenju počasi vendarle izgubljajo prvo mesto v Evropi. Še vedno pa smo Slovenci med evropskimi prvaki po porabi alkohola, čeprav se je ta v zadnjih desetih letih zmanjšala za 30 odstotkov.

Statistike kažejo, da moški uživajo manj zelenjave in sadja kot ženske. Strokovnjak poudari, da se je v zadnjem desetletju telesna dejavnost v Sloveniji izjemno povečala, a spet so jo bolj povečale ženske. Moški močno vodijo tudi po debelosti, debelih je 20 odstotkov moških in 14 odstotkov žensk. Prof. dr. Branko Zakotnik opozarja, da imajo vsi ti dejavniki izredno velik vpliv na raka, ki je po umrljivosti pri moških na drugem mestu – raka debelega črevesa in danke. Pri tem pa se moški slabše odzivajo na vabila presejalnega programa SVIT, ki je namenjen odkrivanju ravno teh predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb.

Omenil pa je še en dejavnik tveganja, ki v zadnjih letih dobiva vse pomembnejšo vlogo. To je okužba s humanimi papiloma virusi (HPV), ki ne povzročajo le raka materničnega vratu (zato imajo deklice tudi možnost brezplačnega cepljenja), ampak tudi raka v žrelu in ustni votlini.

Raka je iz leta v leto več in ne moremo pričakovati, da se bo to spremenilo, saj je rak predvsem bolezen starejših, ki jih je vse več. Še vedno pa lahko z odločitvijo za zdrav življenjski slog veliko naredimo zase in si zmanjšamo tveganje.

Pravi moški je torej tisti, ki skrbi zase, je odgovoren do sebe in svoje okolice, se ne obotavlja in pri telesnih spremembah obišče svojega zdravnika, se izogiba razvadam, živi zdravo življenje in tako občutno zmanjša tveganje, da bi zbolel za rakom. Tako je sporočilo velike slovenske družbeno odgovorne akcije ozaveščanja o rakih pri moških. Kakšne so možnosti preprečevanja in čim zgodnejšega odkrivanja raka pa tudi kako se odzvati, ko že pride do težav, si moški lahko preberejo tudi na spletni strani www.izogniseraku.si

Pravi moški: Aleksander Mežek

Glasbenik Aleksander Mežek je bil med tistimi moškimi, ki je s pregledom skoraj predolgo odlašal. »Imel sem že tako velik tumor, kot je moja pest, ampak še v fazi, ko še ni prebil zidu črevesja in se še ni razsejal. Bil pa sem tik pred tem. Dali so mi še šest mesecev življenja. Imel sem dve operaciji (tri mesece sem imel stomo), kemoterapijo in obsevanja.«

Zdaj, ko je ta izkušnja za njim, ima občutek, da že deset let živi v podarjenem času. Ve, da bi moral na pregled že prej, tako bi mu bilo marsikaj prihranjeno. »To bi rad poudaril. Dobro je iti na pregled, ker se tako izognemo ogromno težavam. Dokler je vse v redu z našim zdravjem, si mislimo, da se nam to ne more zgoditi, in tudi jaz sem razmišljal kot vsi.«

Aleksander Mežek je eden izmed ambasadorjev akcije Pravi moški. Podpirajo jo tudi radijski voditelj Janez Dolinar, igralka Ana Dolinar Horvat ter prostovoljca pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije Grega Pirc in Marjan Doler. Vsi imajo za seboj osebno izkušnjo z rakom.

Znaki najpogostejših rakov pri moških

RAK PROSTATE

- pogosto uriniranje, zlasti ponoči

- težave z začetkom uriniranja

- počasnejše odtekanje urina, tanjši curek in občutek, da mehurja ni mogoče v celoti izprazniti

- bolečine pri uriniranju

- kri v urinu ali spermi

- slabokrvnost in bolečine v kosteh (pozni znaki)

KOŽNI RAK

- kožna ranica, ki se ne zaceli

- kožni izrastek ali znamenje, ki se veča, spreminja barvo ali obliko

- krvavitev, rosenje iz kožnega znamenja ali nastajanje kraste na njem

- vnetni kolobar okrog kožnega znamenja ali njegova neenakomerna obarvanost

RAK DEBELEGA ČREVESA IN DANKE

- nepojasnjene driske, zaprtja ali občutek, da črevo po iztrebljanju ni do konca izpraznjeno

- krvavo blato ali kri v blatu

- slabokrvnost

- izguba teka in hujšanje brez znanega razloga

RAK GLAVE IN VRATU

- težave pri žvečenju, požiranju ali dihanju

- trajna neprehodnost nosnih votlin ali ponavljajoče se krvavitve iz nosu

- hripavost ali sprememba barve glasu, ki traja več kot tri tedne

- zmanjšana gibljivost jezika

- občutek tujka v žrelu, grlu in vratu

- neboleča bela ali rdeča leha v ustih

- izguba voha ali okusa

- nenadna izguba sluha ali bolečina v ušesu (še posebno samo na eni strani)

- oteklina ali zatrdlina v ustih ali vratu

- dvojni vid

- nepojasnjena utrujenost in hujšanje brez razloga

PLJUČNI RAK

- na novo nastali ali spremenjen dolgotrajni kadilski kašelj

- ponavljajoče se pljučnice

- kri v izpljunku

- težko dihanje, bolečina v prsih

- hujšanje brez znanega razloga in zvišana telesna temperatura

(Vir: zgibanka Najpogostejši raki pri moških, Zveza slovenskih društev za boj proti raku)

Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media