O kaparjih, veščecih in listnih ušeh

Gojitelji okrasnih in koristnih rastlin se zlepa ne moremo izogniti škodljivcem in boleznim. Pomlad je čas, ko lahko vsaj nekatere uspešno zatiramo, a tudi pozneje je koristno slediti dogajanju na vrtu. Veliko lahko storimo že s predpomladnim škropljenjem sadnega drevja in drugih lesnatih rastlin, saj so na voljo popolnoma nestrupeni oljni pripravki. S takšnim ukrepom znatno zmanjšamo tudi napad pušpanovega veščeca, ki se je zadnja leta močno razširil tudi pri nas.
Metulji, hrošči in druge žuželke niso vedno samo lepe in ljubke živalice. Predvsem njihove ličinke so pogosto neustavljivi uničevalci zelene listne mase. Takšna je tudi ličinka pušpanovega veščeca, ki je samo po besedi podoben vešči. Žužkoslovci jih seveda natančno razlikujejo in pravijo, da je družina veščecev ali somračnikov (Sphingidae) pač nekaj drugega, kot so nočni metulji ali vešče, kamor spada tudi sviloprejka. V zavetju noči po vrtu zalegajo jajčeca razne sovke, njihove ličinke pa si potem privzamejo varovalno barvo, da jih težko izsledimo. Njim in gosenicam kapusovega belina in tudi omenjenega požeruha pušpanovih listov pa precej omejimo z bacilom, neškodljivim za človeka. Kaparji v nobenem od svojih razvojnih stadijev res ne frčijo, pač pa to občasno počnejo listne uši. Oboje držimo pomladi v šahu z oljnimi pripravki, po potrebi pa poiščemo nasvet pri strokovnem prodajalcu.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.