Uresničevanje pokojninske reforme

Dobro je vedeti | mar. '16

Te dni potekajo zbori naših društev upokojencev. To je priložnost, da med drugim spregovorimo tudi o uresničevanju zadnje pokojninske reforme, uveljavljene z ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013 naprej. Nenehno poslušamo očitke svojih članov, da ZDUS oziroma PZDU premalo storita za ohranitev ter izboljševanje pravic upokojencev, še posebej pa na področju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Takšni očitki niso povsem na mestu! Dejstvo je, da si tako organi ZDUS kot tudi vodstva PZDU aktivno prizadevajo za izboljšanje gmotnega in tudi družbenega položaja upokojencev, žal pa naše pobude in predlogi pri pristojnih prepogosto nimajo zadostne podpore.

Število in struktura upokojencev

Naj vas seznanimo z nekaterimi podatki o tem, kako številčno močna je naša upokojena generacija. Ti nas utrjujejo ne le v spoznanju, kako pomembno je, da z argumenti nastopamo pri tistih, ki odločajo o naših temeljnih človekovih in drugih pravicah, temveč tudi o pomembnosti in teži naših pobud in predlogov. Po statističnih podatkih ZPIZ je bilo decembra 2015 izplačanih 613.558 različnih pokojnin (brez upoštevanja prejemnikov vojaških pokojnin). Največ med njimi je bilo starostnih – 435.339 (71 odstotkov), sledijo jim invalidske – 85.057 (13,9 odstotka), vdovske – 49.600 (8,1 odstotka) ter družinske – 43.562 (7,1 odstotka). Drugih (predčasnih in delnih pokojnin) je bilo manj kot odstotek. Povečanje povprečnega števila vseh prejemnikov pokojnin je bilo v letu 2015 – v primerjavi s predhodnim letom in glede na stopnje rasti v enakih obdobjih v zadnjih desetih letih – najnižje. Razveseljivo je, da ta ugotovitev velja tudi za rast povprečnega števila uživalcev starostnih pokojnin. V tem obdobju so se povprečne stopnje rasti števila starostnih upokojencev gibale od 2 do 4,8 odstotka, v letu 2015 pa se je njihovo število v primerjavi s predhodnim letom zvišalo za 1,4 odstotka. Tudi pri drugih vrstah uživalcev pokojnin opažamo spodbudna gibanja. V letu 2015 je glede na leto 2014 poraslo le še število prejemnikov vdovskih pokojnin, število prejemnikov invalidskih in družinskih pokojnin pa se je znižalo. Ti kazalci potrjujejo, da pokojninska reforma, s katero so med drugim želeli upočasniti priliv novih uživalcev pokojnin, v tej smeri učinkuje.

Gmotni položaj upokojencev

Seveda pa vas zanimajo tudi drugi učinki reforme. Predvsem tisti, ki kažejo, kako je z gmotnim položajem upokojencev. Se ta izboljšuje ali se poslabšuje? Rekli boste, saj to sami občutimo na svojih plečih iz leta v leto! Nedvomno! Dobro pa, da smo seznanjeni tudi s pomembnejšimi statističnimi podatki, ki jih lahko uporabljamo kot argument za svoje upravičene zahteve v prizadevanjih za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev.

Na gmotni položaj upokojencev vplivajo predvsem redne uskladitve pokojnin, ki so, kot vemo, namenjene ohranjanju njihove vrednosti v času izplačevanja. Naj vas spomnimo, da je bila po sistemskem zakonu ZPIZ-2, s katerim je bila reforma uveljavljena, do letošnjega leta izvedena le ena uskladitev, in to v letu 2013. Temeljila je na prehodni določbi zakona, ki se razlikuje od siceršnje sistemske ureditve. Marsikdo se ji je posmehoval, saj je znašala le 0,1 odstotka. V letih 2014 in 2015 pa, kot veste, ni bila izvedena nobena uskladitev – niti redna niti izredna. Onemogočale so jo določbe Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2014 in 2015. Ureditve sistemskega zakona tako oblast ni upoštevala! V letu 2015 so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo izredne uskladitve pokojnin po prehodni določbi ZPIZ-2, katere izvedbe pa prej omenjeni proračunski zakon ne omejuje. Ta se lahko opravi na predlog Sveta ZPIZ in ob soglasju Vlade Republike Slovenije v naslednjem letu, če je bila v predhodnem letu ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda, ali pa v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v predpisanem obdobju. Svet ZPIZ je že v februarju 2015 ugotovil, da obstajajo pogoji za izredno uskladitev pokojnin v tem letu glede na pozitivno gospodarsko rast bruto domačega proizvoda v letu 2014, in vladi predlagal, da poda zanjo soglasje. Vlada je oktobra obvestila svet, da izredni uskladitvi pokojnin v letu 2015 načelno ne nasprotuje, da pa njene izvedbe javno finančno stanje ne dopušča.

Izredna uskladitev je bila izvedena v letu 2016 na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 v višini 0,7 odstotka (kolikor bi znašala tudi uskladitev po že omenjeni določbi ZPIZ-2) z izplačilom januarske pokojnine. Izvedbo redne uskladitve pokojnin v skladu s sistemskim zakonom pa tudi v letu 2016 onemogoča prej navedeni zakon.

Kot smo že omenili, je za primeren gmotni položaj upokojencev izjemno pomembno redno usklajevanje pokojnin. Uveljavljanje izrednih ukrepov, ki ga onemogočajo ali omejujejo (čemur smo bili priča v preteklih letih in smo na žalost tudi v letos), se namreč trajno odraža na ravni pokojnin in preprečuje ohranjanje njihove vrednosti. Več ko je takih izrednih ukrepov, slabši je gmotni položaj upokojencev, še zlasti tistih, ki jim je pokojnina edini vir preživljanja. Zaradi njih se že vse od leta 2010, razen preteklega leta, v katerem je ugotovljena le minimalna rast, znižuje tudi realna vrednost pokojnin. Zato bomo morali v prihodnje temu problemu posvetiti največjo pozornost.

Upokojenci se zavedamo, kakšne družbenogospodarske razmere nas pestijo v zadnjih letih, še zlasti po zaostritvi finančne krize. Nase smo očitno prevzeli velik del bremena za stabilizacijo gospodarskega sistema, vendar pa to v takem obsegu kot do zdaj v prihodnje ne bo več mogoče. Kako se nam poslabšuje položaj tudi v primerjavi z aktivno populacijo, nazorno kažejo statistični podatki ZPIZ o razmerju med povprečno pokojnino in povprečno neto plačo. Leta 2005 je povprečna neto starostna pokojnina še znašala 69,1 odstotka povprečne neto plače, vseh pokojnin pa 62,7 odstotka, leta 2014 se je delež povprečne neto starostne pokojnine znižal na 61 odstotkov, vseh pokojnin skupaj pa na 56,1 odstotka povprečne neto plače. V letu 2015 pa so se razmerja po ocenah še nekoliko poslabšala.

O dejanskem gmotnem položaju velike večine upokojencev veliko povedo tudi statistični podatki o številu in deležih pokojnin glede na njihovo višino. Brez uživalcev sorazmernih delov pokojnin (ti so tako pokojnino pridobili zaradi kratke pokojninske dobe v Sloveniji, upravičeni pa so ali bodo tudi do pokojnine iz drugih držav) je bilo v decembru 2015 uživalcev starostnih pokojnin do 500 evrov 106.540 (28,8 odstotka), nad 500 do 1.000 evrov jih je bilo največ, to je 220.073 (59,5 odstotka), nad 1.000 do 1.500 evrov pa 31.918 (8,6 odstotka). Prejemnikov starostne pokojnine nad 1.500 evrov je bilo le 11.491 (3,1 odstotka). Pomembna sta tudi podatka o najnižji pokojninski osnovi, ki je v letu 2015 znašala 769,19 evra, in najvišji pokojninski osnovi, ki je enaka štirikratniku najnižje pokojninske osnove in je znašala 3.076,76 evra. Kot vemo, krojita obe osnovi višino najnižjih in najvišjih pokojnin, ki so tako kot sicer vse pokojnine pogojene z dopolnjeno pokojninsko dobo. Daljša je, višji je odstotek za odmero pokojnine. Za leto 2016 novi osnovi še nista znani, ker še ni statističnih podatkov o povprečni neto plači, izplačani za leto 2015, ki je temelj za določitev najnižje pokojninske osnove. V letu 2015 je starostna pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, za moškega za 40 let pokojninske dobe znašala 440,36 evra, za žensko pa zaradi ugodnejše lestvice za odmero 494,20 evra. Starostna pokojnina za enako dolgo pokojninsko dobo, odmerjena od najvišje pokojninske osnove, pa je znašala za moškega 1.761,45 evra, za žensko pa 1.976,82 evra.

Plačevanje prispevkov

Upokojenci moramo biti seznanjeni tudi s tem, da s sredstvi pokojninske blagajne, zbranimi s prispevki zavarovancev in delodajalcev, ni več mogoče v celoti kriti vseh izdatkov za uveljavljene pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato mora v skladu z ZPIZ-2 sredstva prispevati tudi državni proračun, en del za izplačevanje pokojnin po ugodnejših predpisih, drugi del pa za kritje razlik med odhodki in dohodki ZPIZ, nastalih v posameznem letu. Te so sistemsko pogojene predvsem z znižanjem prispevne stopnje delodajalcev v letu 1996, deloma pa tudi z neplačevanjem prispevkov. Na zadnji problem upokojenci nenehno opozarjamo. Zahtevamo odločnejši spopad z enim od ključnih problemov na prihodkovni strani pokojninske blagajne, to je z doslednim izpolnjevanjem obveznosti delodajalcev in zavarovancev glede plačila prispevkov. Če bi bili prispevki poravnani tako kot v času, ko je obstajal SDK, potem ne bi nenehno poslušali očitkov, koliko sredstev mora zagotavljati država iz proračuna za to blagajno. Zato moramo upokojenci vztrajati, da bo ta pereči problem končno rešen. Prav zaradi nenehnega poudarjanja, da država prispeva toliko sredstev in da se siromaši pokojninska blagajna, mladi nimajo več upanja, da bodo dočakali pokojnino iz obveznega zavarovanja.

Poudarjamo tudi, da je edini garant za ohranjanje socialne varnosti upokojene generacije zakonsko urejanje njenih pravic v t. i. prvem stebru, ki pa ga ne smemo nenehno siromašiti z uveljavljanjem različnih ukrepov, sprejetih v okviru pokojninskih reform ali zunaj njega. Revščina ne sme biti posledica pokojninskega sistema, prav tako pa tudi ne neustreznega plačila za delo v času aktivnega veka, ki je podlaga pravicam iz obveznega zavarovanja. Sistem socialnega pokojninskega zavarovanja temelji na dveh pomembnih načelih: medgeneracijski solidarnosti in vzajemnosti, višino pokojnine v njem pa pogojujejo predvsem dopolnjena pokojninska doba in osnove, od katerih so bili plačani prispevki za njegovo izvajanje.

Rezervni demografski sklad

Vztrajali bomo, da se tudi v naši državi spoštujejo zakonske norme, tudi tiste, ki zadevajo ustanovitev rezervnega demografskega sklada. Očitno ta zakon še ni bil sprejet (rok po ZPIZ-2 je potekel že konec decembra 2014, koalicijski partnerji pa so za njegov sprejem določili junij 2015) prav zaradi tega, ker nismo sposobni ali nočemo določiti virov za njegovo polnjenje. Z obstoječimi dodatnimi finančnimi viri (KAD in delež pri Triglavu) zagotovo ne moremo doseči zastavljenega cilja (tudi z zadnjo reformo) o dolgoročni vzdržnosti sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker so med nami nedvomno upokojenci z bogatimi izkušnjami pri ustanavljanju skladov, so jasni predlogi glede finančnih virov za njegovo oblikovanje nadvse dobrodošli.

Anka Tominšek, Jože Kuhelj 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media