Prehranska dopolnila niso zdravila!

Dobro počutje | mar. '16

Prehranska dopolnila so zgoščeni viri hranil ali drugih snovi, ki so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Dostopnost in uporaba v zadnjih letih naraščata, vendar pa pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da so lahko tudi zdravju škodljiva, ker so snovi v kapsuli ali tabletki bolj koncentrirane.

Slovenci med prehranskimi dopolnili najpogosteje uživamo med in druge čebelje pridelke, vitamine in minerale, maščobne kisline omega 3 in omega 6, probiotike in rastlinske izvlečke. Medtem ko mladostniki najpogosteje uživajo multivitaminske tablete, starejši več posegajo po pripravkih proti bolečinam v sklepih, depresiji in za zvišanje odpornosti. Najpogosteje se porabniki kar sami odločijo, da potrebujejo neki dodatek, 77 odstotkov zaradi zmanjšane odpornosti, več kot polovica zaradi pomanjkanja določene snovi, skoraj polovica zaradi utrujenosti. Zadnja dva razloga pogosteje navajajo ženske, pri moških je pogost izgovor povečana športna dejavnost.

Slovenija je ena redkih držav, ki ureja bazo prehranskih dopolnil, v kateri je kar 4550 izdelkov. Ker so živila, in ne zdravila, lažje pridejo na trg, pogosto se menjujejo, nekateri kmalu izginejo s trga, a se hitro pojavijo novi. Kakovost pa je zelo različna. Dobro polovico tovrstnih dodatkov potrošniki kupimo v lekarnah, načeloma so izdelki tam varni in kakovostnejši; tretjino v živilskih trgovinah, manj v specializiranih trgovinah, kakšna dva odstotka pa prek spleta. Pri teh nakupih je potrebna previdnost, saj ne moremo preveriti niti proizvajalca niti vsebine, neredko prodajajo ponarejene izdelke.

Dopolnila so živila 

Nadzor sicer obstaja, inšpektorji pri proizvajalcih, uvoznikih in distributerjih preverjajo sestavo, označevanje in predstavljanje pripravkov, ki morajo biti označeni skladno s pravilnikom o prehranskih dopolnilih. Varnost živil, kamor ti pripravki spadajo, še bolje ureja lani sprejeta Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Res pa naša zakonodaja zelo podrobno ureja predpise o uporabi vitaminov in mineralov, za druge snovi so predpisi manj natančni. Na primer: številne rastline že tradicionalno uporabljamo za zdravilne namene v obliki čajev ali začimb, ne vemo pa dovolj o tem, kako vpliva na organizem dolgotrajno jemanje koncentriranih oblik (npr. izvlečkov).

V našem telesu so mikrohranila v ravnovesju, z jemanjem kakršnih koli prehranskih dopolnil se to ravnovesje poruši. Pojavijo se lahko prebavne težave, alergične reakcij in težave s srcem in/ali ožiljem, obremenjena so jetra. Čeprav ne gre za zdravila, lahko v organizmu naredijo precejšnjo škodo.

Škoduje dolgotrajno uživanje previsokih odmerkov vitaminov B6, D in C ter joda in železa. Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje odločno odsvetujejo uporabo izdelkov s kolonoidnim srebrom, ki je od leta 2014 celo prepovedano (čeprav se reklame zanj zlasti na spletu množično pojavljajo). Previdnost je potrebna tudi pri izdelkih za urejanje telesne teže. Načeloma velja, da so prehranska dopolnila namenjena zdravim odraslim ljudem, ki jih lahko jemljejo po potrebi in le kratek čas, najbolje po posvetu z zdravnikom.

Da bi dobili čim več podatkov, ki bi pomagali pri preprečevanju neželenih dogodkov, NIJZ sodeluje v evropski povezavi, imenovani »Nutrivigilanca«, in vzpostavlja sistem za prepoznavanje mogočih škodljivih učinkov v povezavi s prehranskimi dopolnili. Uporabnike vabijo, da jim tovrstne dogodke sporočajo – za zdaj le prek spletnega obrazca, ki je dostopen na www. nijz.si.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media