Med prejemniki pokojnin je več žensk

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | mar. '16

Pogoji, ki so jih morale izpolnjevati ženske, da so lahko pridobile pravico do katere od pokojnin v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kakršne so določali predpisi, veljavni v preteklih obdobjih, so se razlikovali od pogojev, določenih za moške. Razlike so se nanašale tako na predpisane starosti kot tudi na nekatere zahtevane dolžine pokojninske dobe. V teh primerih je bila starost za ženske nižja, pokojninska doba pa krajša. Obstajale pa so tudi razlike v višini odstotkov, določenih za odmero nekaterih pokojnin za sicer enako dolgo pokojninsko dobo. Oboje so bile pogojene z zgodovinskim razvojem sistema in njegovimi temelji ter vlogo žensk v družbi.

Odstopanja pri pogojih, določenih za pridobitev pravice do starostne in predčasne pokojnine, so se z leti postopno zmanjševala. Predpisana starost, ki je najpogosteje uporabljen pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, se je za oba spola izenačila v letu 2005, po izteku petletnega prehodnega obdobja, skladno z določbami prejšnjega zakona.

Z zdaj veljavnim zakonom se bodo izenačile še preostale razlike v pogojih za pridobitev pravice do pokojnin, kjer te še ostajajo. Prehodno obdobje, v katerem se pogoji za pridobitev pravice do starostne, predčasne in delne pokojnine še razlikujejo glede na spol, se bo izteklo v letu 2018. V tem času se, kot je znano, še postopno zvišuje v nekaterih primerih zahtevana starost za pridobitev pravice do teh pokojnin obema spoloma, ženskam pa tudi dolžina pokojninske dobe. Starost, predpisana za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, pa je za vse mogoče upravičence (ne glede na spol) sicer že izenačena, se pa postopno zvišuje na 58 let. Prehodno obdobje se bo izteklo v letu 2021. V letu 2015 pa se je izteklo prehodno obdobje, v katerem sta še veljali različni starosti za pridobitev pravice do družinske pokojnine za mater in očeta umrlega zavarovanca ali uživalca pravic iz obveznega zavarovanja, ki ju je do svoje smrti preživljal.

Še naprej pa ostajajo razlike v višini odstotkov za odmero starostnih, predčasnih, delnih in invalidskih pokojnin, pogojenih z dopolnjeno pokojninsko dobo. Te razlike se posledično odražajo tudi v višini vdovskih ter družinskih pokojnin, priznanih po umrlih zavarovankah ali uživalkah pravic iz obveznega zavarovanja.

Največ vdovskih in starostnih

Ženske številčno prevladujejo med vsemi prejemniki pokojnin, glede na vrsto pridobljene pokojnine pa med uživalci starostnih ter vdovskih oziroma družinskih pokojnin, izplačanih v januarju letos. Obe vrsti pokojnin (vdovsko in družinsko) navajamo enotno, ker so podatki medsebojno primerljivi. Dejstvo je, da podatki o prejemnikih družinskih pokojnin, priznanih do konca leta 1999, vključujejo tudi prejemnike vdovskih pokojnin, ker do tedaj ni obstajala zakonska ločitev na dve različni vrsti pokojnin. Za te pokojnine ob uveljavitvi nove zakonske ureditve tudi ni bila zahtevana prevedba.

Delež žensk med vsemi izplačanimi pokojninami je znašal 55 odstotkov. Upoštevajoč posamezno vrsto pokojnine, pa je starostno, predčasno in delno pokojnino prejelo 50,6 odstotka žensk, vdovsko in družinsko pa kar 89,5 odstotka. Med prejemniki vseh invalidskih pokojnin je bilo žensk 39,7 odstotka.

Deleži vseh pokojnin žensk glede na njihovo višino in vrsto, ki jim je pripadala v januarju letos, vključno s prejemnicami sorazmernih delov pokojnin, so razvidni iz tabele 1:

Tabela 1

Znesek pokojnine v evrih

Vrsta pokojnine

Star./predč./

delne

Invalidske

Druž./vdovske

do 300,00

9,77

9,39

38,88

300,01 do 500,00

30,85

56,82

34,34

500,01 do 700,00

32,17

22,97

15,78

700,01 do 900,00

15,92

7,82

6,11

900,01 do 1100,00

6,01

1,88

2,88

1100,01 do 1300,00

2,37

0,62

1,77

1300,01 do 1500,00

1,11

0,26

0,21

1500,01 do 1700,00

0,70

0,13

0,02

1700,01 do 1900,00

0,83

0,11

0,00

1900,01 do 2100,00

0,18

0

0

nad 2100,01

0,09

0

0

Skupaj

100,00

100,00

100,00

Največ prejemnic starostne, predčasne in delne pokojnine (skoraj 73 odstotkov) je prejelo pokojnino do 700 evrov. Skupaj s prejemnicami pokojnine nad 700 do 1.300 evrov pa je njihov delež dosegel že dobrih 97 odstotkov. Uživalk s tovrstnimi pokojninami nad 1.300 evri je bilo vsega 2,9 odstotka. Najvišja starostna pokojnina sploh je bila izplačana ženski. Poleg pokojninske osnove je na njeno višino vplivala dolžina dopolnjene pokojninske dobe in spodbude, do katerih so sicer upravičeni po veljavnem in prejšnjem zakonu vsi prejemniki starostnih pokojnin, ki so odložili tovrstno upokojitev po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine. Med prejemnicami invalidskih pokojnin so prevladovale uživalke s pokojnino do 500 evrov (dobrih 66 odstotkov). Skupaj s prejemnicami pokojnine nad 500 do 900 evrov pa se je njihov delež zvišal na 97 odstotkov. Nad 900 evri jih je bilo do tovrstne pokojnine upravičenih 3 odstotke. Tudi med prejemnicami vdovske oziroma družinske pokojnine prevladujejo prejemnice s pokojnino do 500 evrov (dobrih 73 odstotkov). Skupaj s prejemnicami pokojnin nad 500 do 700 evrov pa skoraj dosežejo 90-odstotni delež vseh tovrstnih prejemnic. Prejemnic vdovske oziroma družinske pokojnine nad 700 evri je bilo blizu 11 odstotkov.

Med prejemnicami vseh pokojnin jih je bilo 10,9 odstotka upravičenih do sorazmernega dela slovenske pokojnine. Do takšne pokojnine so upravičeni zavarovanci, ki so pokojninsko dobo, upoštevano za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, dopolnili – razen v obveznem zavarovanju pri zavodu – še v kakšni drugi državi znotraj EU ali drugih državah, s katerimi je Republika Slovenija sklenila mednarodno pogodbo o socialnem zavarovanju. Sorazmerni del pokojnine je zaradi običajno zelo kratke pokojninske dobe, ki so jo upravičenci dopolnili v obveznem slovenskem zavarovanju, po višini zelo nizek. Zato take prejemnike, če želimo objektivno prikazati gmotni položaj upravičencev do le ene pokojnine iz obveznega zavarovanja (prejemniki sorazmernega dela so ali bodo upravičeni tudi do pokojnin iz držav, v katerih so dopolnili preostalo pokojninsko dobo), pri navajanju povprečnih zneskov pokojnine izločamo.

Kaj vpliva na višino pokojnin

Kolikšne so bile pokojnine žensk brez upoštevanja prejemnic pokojnin v sorazmernem delu? Januarja letos je povprečna starostna pokojnina znašala 635,26 evra, povprečna invalidska pokojnina 492,95 evra, povprečna vdovska in družinska pokojnina skupaj pa 443,83 evra. Višino pokojnine praviloma pogojujeta dve spremenljivki, in sicer višina pokojninske osnove in dolžina dopolnjene pokojninske dobe. Zadnja vpliva na višino odstotka, v katerem se odmeri pokojnina od pokojninske osnove. Višino pokojninske osnove tvorijo plače in osnove, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje iz predpisanega obdobja. Glede na to, da so bile ženske zaposlene predvsem v dejavnostih, v katerih so izplačevali podpovprečne plače, se to dejstvo kaže tudi pri višini pokojnin. Vdovska ali družinska pokojnina pa je izvedena iz pokojnine umrlega zavarovanca ali uživalca pravic iz obveznega zavarovanja.

S postopnim višanjem predpisanih starosti za pridobitev pravice do starostne in predčasne pokojnine se je zviševala tudi povprečna starost, kakršno so dopolnile ženske, ki so v posameznem koledarskem letu pridobile pravico do pokojnine. Leta 2006 so, recimo, v tem letu upokojene ženske pridobile pravico do starostne pokojnine v povprečju pri starosti 57 let in 4 mesece, lani pa pri povprečni starosti 59 let. Dvig povprečne starosti je sicer nižji od predpisanih starosti, ki so se spremenile v tem času, kar je predvsem posledica zakonskih olajšav za njihovo zniževanje. Te se, kot vemo, nanašajo na upoštevanje skrbi za otroke, vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti in delo na delovnih mestih, na katerih se je štela zavarovalna doba s povečanjem, ali pa so bile do takega štetja upravičene zaradi osebnih okoliščin ali jim je bil ta čas upoštevan kot prišteta doba. Navedene olajšave so vplivale na znosnejše zaostrovanje pogojev za pridobitev pravice do teh pokojnin.

Postopno se zvišuje tudi dopolnjena pokojninska doba ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine. Leta 2006 so ženske uveljavljale starostno pokojnino v povprečju s 35 leti in 8 meseci pokojninske dobe, lani pa v povprečju s 37 leti in 1 mesecem.

Pridobitev pravice do invalidske pokojnine je odvisna od datuma nastanka invalidnosti, zato glede povprečne starosti, pri kateri so jo upravičenci pridobili, ni mogoče sklepati na določene zakonitosti. Statistični podatki o gibanjih na novo pridobljenih tovrstnih pokojnin to tudi potrjujejo. V letu 2006 so ženske uveljavile pravico do invalidske pokojnine v povprečju s 50 leti in 4 meseci starosti, lani pa pri 52 letih. V vmesnem obdobju pa so starosti variirale v mejah navedenih starosti. Večjih sprememb tudi ni v dolžini dopolnjene pokojninske dobe upravičenk do tovrstne pokojnine. Leta 2006 so nove prejemnice invalidske pokojnine dopolnile v povprečju 26 let in 10 mesecev pokojninske dobe, lani pa 28 let. V primerjavi s starostjo, pri kateri so pridobile pravico do te pokojnine, pa se njihova dolžina povprečne pokojninske dobe postopno zvišuje.

Vdovske in družinske pokojnine pa so, kot smo že omenili, odmerjene od pokojnine, ki bi jo ali jo je imel umrli zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega zavarovanja.

Jože Kuhelj 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media