Za učinkovito javno zdravstvo
»Zdravje je v očeh Slovencev vrednota in tudi cilj. Če ga hočemo doseči, se bomo morali pogovarjati in sodelovati,« je dejala ministrica za zdravje Milojka Celarc Kolar na nedavnem posvetu o reformi zdravstvenega varstva in zavarovanja, ki sta ga 17. februarja pripravili osrednja slovenska zveza društev upokojencev in Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju s stranko Socialnih demokratov in Pozitivnimi seniorji na Mestni občini Ljubljana. Poudarila je, da so odločeni izpeljati prepotrebno zdravstveno reformo, pri tem pa jim bo v pomoč tudi temeljita analiza našega zdravstvenega sistema, ki so jo opravili lani.
Med ključnimi področji sprememb je navedla: optimizacijo zdravstvene oskrbe, povečanje uspešnosti zdravstvenega sistema, pravično in vzdržno financiranje zdravstvenega varstva in krepitev ter varovanje zdravja. Med drugim je poudarila, da bo naredila vse, da bodo do konca leta obvladali pereče čakalne dobe. Analiza zdravstvenega sistema je pokazala tudi veliko dobrih praks pa univerzalno dostopnost in širok nabor pravic, kar naj bi po mnenju ministrice ohranili tudi v prihodnje. Poskrbeti pa bo treba za boljšo organiziranost in nagrajevanje zaposlenih. Predvsem pa zagotoviti pravično in vzdržno financiranje zdravstva. Tudi prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin meni, da je ključno zagotoviti stabilne vire, ki jih je treba razširiti, in urediti upravljanje zdravstva na vseh ravneh.
Predsednik Zdravniške zbornice primarij Andrej Možina je poudaril, da se zdravniki zavzemajo za javno zdravstvo, da pa je le-to zapostavljeno, preobremenjeno in podcenjeno. Probleme vidi predvsem v tem, da se ne znamo pogovarjati. Slovensko zdravstvo je na hudi preizkušnji gospodarske in politične krize. Njegov razvoj pa je odvisen od sposobnosti in prioritet države. Močan motiv reforme bi morala biti prav odprava korupcije, ki jo omogoča sistem, saj ni nadzornih mehanizmov, meni Možina. Opozoril je še, kaj čaka Slovenijo čez 20 let, ko bo prišel en upokojenec na enega zaposlenega. S tem se bo zmanjšala produktivnost naše družbe, medtem ko se bodo stroški za zdravstvo povečali za 13 odstotkov, za dolgotrajno oskrbo pa se bodo potrojili.
Dileme in zahteve slovenskih upokojencev je predstavila mag. Dunja Obersnel Kveder. Upokojenci zahtevajo, da se naprej razvija javni zdravstveni sistem, ki mora biti dostopen vsem ljudem, da se za financiranje zdravstvenega sistema poiščejo tudi drugi viri, za vodenje le-teh pa se zadrži eno zdravstveno zavarovalnico, da sta javni in zasebni zdravstveni sistem ločena, da morajo javni zavodi ostati neprofitni in da se več vlaga tudi v preventivne programe. Od vlade zahtevajo zavezo, da državni zbor čim prej sprejme resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za naslednjih deset let.
Za javno zdravstvo se zavzema tudi dr. Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, zato moramo zanj zagotoviti predvsem javni denar. Zanikal je trditev ministrice, da ljudje za zdravstvo plačujemo iz žepa le 13 odstotkov, saj prispevamo 30 odstotkov zasebnih sredstev, 70 odstotkov pa je javnih, in prav ta sredstva so se zadnja leta zelo zmanjšala, povprečje Evropske unije je 76 odstotkov. Podpira krepitev avtonomnosti zavodov, kjer se morajo vsi truditi, da so najboljši. »Ko bomo določili, koliko je javnega denarja, bomo videli tudi, kakšen paket pravic zmoremo,« je zaključil dr. Keber, čemur pa je nasprotoval Simon Vrhunc, nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana, saj meni, da je zdravje državljanov pomembnejše, zato je treba poiskati dodatne vire. Prepričan je, da bodo zavodi učinkovitejši, čim manjše bo vpletanje politike v njihovo delovanje. Mag. Martin Toth pa je opozoril, da je treba jasno povedati, koliko in kakšne zdravnike potrebujemo, saj stihija vpliva tudi na ceno in kakovost storitev. Skratka država mora najprej narediti red pri sebi, potem pa še pri zavodih.
