Bevke – znane po teku, pustovanju in še čem

Prosti čas | apr. '16

Čeprav kraj z okoli tisoč prebivalci leži v bližini avtoceste med Ljubljano in Vrhniko, ga pred pogledi iz vozil skrivajo griči osamelci. Prav na enem izmed njih – da so bile domačije varne pred poplavljanjem – je začelo nastajati naselje v 14. stoletju.

Še v času gradnje farne cerkve in bližnjega pokopališča so morali uporabljati čolne, saj je bila takrat okolica zamočvirjena. Na najvišjem delu kraja je stala že prvotna cerkev povišanja sv. Križa iz 16. stoletja, današnjo podobo pa je dobila ob koncu 18. stoletja. Ponaša se s tremi lesenimi oltarji ter 28 metrov visokim zvonikom s štirimi zvonovi.

V Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen navajajo možnost, da je krajevno ime povezano s priimkom Bevk. Obstaja še nekaj različic, in sicer naj bi Bevke dobile ime po belih cvetovih ajde (včasih so jo veliko sejali v okolici), po belih brezah ali po bilkah, ki so bile izredno visoke rasti na šotiščih.

Med spoznavanjem vasi so me presenetile lične informativne table pred pomembnejšimi zgradbami, na primer pred podružnično šolo Bevke. Odprta je bila leta 1927, leta 2009 pa so jo obnovili s pomočjo samoprispevka in prostovoljnim delom krajanov. Po končanem petem razredu učenci nadaljujejo šolanje v matični šoli Log-Dragomer.

Nekdanji zadružni dom ob glavni cesti je središče dogajanja. Po obnovi v njem domujejo prostovoljno gasilsko društvo z več kot stoletno tradicijo, vrtec in kulturno društvo Ivan Cankar. Tu so tudi prostori krajevne skupnosti ter večnamenska dvorana. V njej organizirajo vadbo za žene in dekleta, različne ustvarjalne delavnice, plesne tečaje. Krajevno življenje večkrat razgibajo prireditve. Ena najodmevnejših je oktobra, ko pripravijo igro, katere zgodba se odvija v domačem okolju. Prireditev so poimenovali »Kojk je u Bevkah fejst«. Za zabavo poskrbijo plesni večeri, kakšen koncert in filmske predstave, ki jih spremljajo pogovori s filmskimi ustvarjalci. Bevčani so lahko ponosni na svoj kino, ki deluje že od leta 1964. Prve projektorje so dobili iz nekdanjega ljubljanskega kina Union, stole na preklop pa iz vrhniškega kina. 

Upokojenci v vasi nimajo svojega društva, a se redno odpravljajo na skupne izlete po Sloveniji. Eden izmed mlajših je Janez Vehar, nekdanji smučarski trener. Med klepetom se je z veseljem spominjal časov nagradne igre Podarim dobim, s pomočjo katere so pred desetletji zbirali denarna sredstva za potrebe smučarske reprezentance. Najbližja prometna povezava je bila včasih železnica, ki je povezovala Ljubljano in Vrhniko, a so jo leta 1966 zaradi nerentabilnosti ukinili. Nekdanja trasa je delno spremenjena v pešpoti in kolesarsko stezo.

 Športni utrip

V Bevkah nimajo trgovine, a k sreči večkrat pridejo naokoli potujoči trgovci. Tudi prave gostilne ne premorejo, ob pijači pa se je mogoče družiti v baru bevškega športnega društva. »Društvo je eno izmed tistih, ki povezujejo vso vas, saj imajo člana skoraj v vsaki družini,« mi pove predsednik Mitja Vehar. »Ponosni smo na športni park, ki je postal središče dogajanja in privablja obiskovalce tudi od drugod.« Zgradili so ga s pomočjo samoprispevka, 140 prostovoljcev je opravilo 4548 delovnih ur, odprli so ga jeseni leta 2008. Tri leta kasneje so poleg športnih igrišč s tribunami in teniškega igrišča postavili še kozolec toplar v spomin na vrtinčast veter, ki je leta 1986 v vasi porušil kar 23 kozolcev. Mitja pravi, da je treba posebno mlajšim generacijam predstaviti zgradbo, ki je značilna za Slovenijo in našo kulturno dediščino. Kozolec se je izkazal za odlično pridobitev, saj se vsak večji dogodek zaključi pod njim. V bližini je s sodobnim otroškim igriščem poskrbljeno tudi za najmlajše.

Skupaj z gradnjo športnega parka se je razvijala tudi najodmevnejša vaška prireditev Tek Bevke, ki poteka na sedem kilometrov dolgi progi okoli vasi. Prvo so priredili leta 2003 in od takrat se vsak prvi konec tedna v juniju (letos 4. 6.) na progi pomeri okoli 400 tekačev različnih starosti. Za organizacijo skrbi okoli 160 prostovoljcev. Na tem športno-družabnem dogodku tek dopolnjujejo prireditve z glasbo in otroškim programom. Poskrbljeno je tudi za lačne. Med drugim pripravljajo šampinjone z gorgonzolo na žaru, saj največji slovenski pridelovalec šampinjonov (Šampinjoni Smuk) prihaja prav iz Bevk.

Druga večja prireditev, na katero so vaščani ponosni, pa je pustni karneval. Prirejajo ga že vse od leta 1974, ko so pripravili prvo pustno povorko z vozovi, ki se je vila vse do Vrhnike. Bevške maškare združujejo okoli 50 domačinov, ki vsako leto pripravijo povorko z drugačno tematiko.

Narava vabi

Bevke ležijo na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. O njem lahko izveste več na robu vasi, kjer je urejena učna pot, ki je dolga šest kilometrov in na kateri se zvrsti deset točk z informativnimi tablami, ki s pomočjo dečka Barjanka predstavljajo posebnosti barja. Barjanka, prikupnega dečka z močvirskim tulipanom na glavi, so si zamislili bevški učenci.

Pod skalo Babji zob je vodno zajetje, ob katerem je bilo perišče. Pri kmetiji Kamin pa so leta 1981 našli keltske srebrnike, ki so na ogled v Narodnem muzeju Slovenije. Želja mnogih obiskovalcev je, da bi ob učni poti zgradili most čez Ljubljanico, ki bi Bevke močno približal gradu Bistra in tamkajšnjemu muzeju.

Na drugi strani vasi je zanimiv tudi naravni rezervat Mali plac na osamelcu Kostanjevica, ki predstavlja enega redkih ostankov nekdanjega šotno-mahovnega barja v južni Evropi. Tod je najlepše maja, ko vodna perunika rumeno cveti.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan