Št. 4, april 2016

  • Boj za vodo

    apr. '16

    Pravijo, da se naš planet vrti vse hitreje. Nekaj bo že na tem, saj se tudi spreminja vse hitreje. Z globalizacijo pa postaja tudi manjši, razlike v prehranjevanju, oblačenju in tudi nekaterih drugih navadah se zmanjšujejo. S sodobnim transportom in komunikacijami so se zmanjšale tudi razdalje. Še najbolj zaprte so tradicionalistične družbe, kjer ima še vedno močno vlogo vera. Zadnji pritisk beguncev na Evropo je posledica trka več različnih interesov – od političnih, ekonomskih do verskih.

    Sociolog dr. Marjan Smrke pravi, da globalizacija prinaša dve anomaliji: staranje prebivalstva v zahodnem svetu in presežek mladega prebivalstva v nerazvitem svetu, kjer se je zmanjšala smrtnost, rodnost pa je ostala na visoki ravni, kar 40 odstotkov prebivalstva je tam starega do 30 let. Demografske rasti prebivalstva se ne da ustaviti in pritisk teh ljudi na razviti svet bo vse večji. Smrke pravi, da je strah do drugačnosti naraven, več ko vemo o drugih, manj je strahu. 

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Svet ZPIZ podprl izredno uskladitev pokojnin V jedrnati in slikoviti uvodni predstavitvi je generalni direktor Marijan Papež člane sveta seznanil s poslovanjem na vseh ključnih področjih delovanja zavoda. Člani sveta so pozitivno ocenili predloženo letno poročilo, tako po metodološki plati kot tudi po njegovi vsebini. Poudarek, kot že večkrat doslej so dali predvsem plačevanju prispevkov, gmotnemu položaju upokojencev in uresničevanju nekaterih pravic s področja invalidskega zavarovanja (predvsem poklicne rehabilitacije).

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec Bralec pravi, da bov bližnji prihodnosti nekaj sodelavcev postalo tehnološki presežek. Zanima ga kakšne pravice jim gredo iz tega naslova, predvsem kakšna je odpravnina in kakšen odpovedni rok.

Novim upokojencem načeloma višje pokojnine Letos uveljavljene pokojnine bodo lahko za nekatere uživalce višje kot bi bile, če bi se upokojili v preteklem letu. Na pa to ne bo vplivala le daljša pokojninska doba, dopolnjena v zavarovanju do upokojitve ter možnost upoštevanja povprečnih mesečnih osnov iz leta 2015 pri izračunu pokojninske osnove, temveč tudi nekoliko višji valorizacijski količniki od lanskih, ki se bodo po oceni njihove višine uporabljali za letos uveljavljene pokojnine.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Za boljši položaj upokojencev

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Zavarovanje kmetov Obvezno starostno zavarovanje kmetov je bilo v Republiki Sloveniji uveljavljeno z Zakonom o starostnem zavarovanju kmetov (ZSZK) s 1. 1. 1972. Izvajalo se je v posebni samoupravni interesni skupnosti.

Poiskali smo odgovor

Navdušujoča družina Račič Rodbina Račič je pojem odličnosti, ustvarjalnega, dolgega in zdravega življenja. Legendarni nadučitelj Božo Račič je zaslužen za ohranjanje in promocijo še zlasti belokranjskega ljudskega izročila, njegov sin Marko pa je naš najstarejši olimpijec.

LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS

Tisočletje blejske graščine Muzejska razstava v blejskem gradu, ki je eden najstarejših gradov na Slovenske, prikazuje pomembne eksponate od pradavnine do nedavnih zgodovinskih obdobij. Zgledno so jo uredili sodelavci Narodnega muzeja Slovenije.

SLOVENSKO IZROČILO Smreka ima v našem ljudskem izročilu prav posebno mesto. Igra vlogo nekakšnega veselega poštarja, znanilca dobrih novic.

Muziciranje za dušo »EMŠO Blues Band smo skupina glasbenikov, vsi starejši od 60 let, ki igramo glasbo iz sedemdesetih let, ko so bili najbolj priljubljeni: blues, blues-rock in stari rock. V zdajšnji sestavi smo se zbrali pred petimi leti in se odločili, da se o svojih glasbenih uspehih v mladih dneh ne bomo le pogovarjali, ampak bomo tudi na jesen življenja glasbeno dejavni,« je začel Andrej Konjajev, upokojeni magister strojništva, sicer pa klaviaturist.

Moje spričevalo je napisalo življenje »Naše življenje je pravzaprav ena sama pravljica, ki nas vodi po mnogih poteh, na katerih se srečujemo z majhnimi in velikimi mejniki,«pripoveduje Anica Štancar v knjigi Najin mozaik življenja, ki jo je posvetila hčerki Irmi in Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem.

Križiščni trg pred vhodom v srednjeveško mestno jedro »Tedanji Marijin oziroma današnji Prešernov trg je nastal na križišču cest, ki so s severa, z Gorenjske in s Štajerske vodile skozi Špitalska vrata čez most čez Ljubljanico v obzidan meščanski in cerkveni srednjeveški del Ljubljane. Pred Špitalskim mostom je na gričku stala majhna Marijina cerkev, ki so jo med obleganjem mesta porušili Turki. Avguštinci so 1628. zgradili novo cerkev sv. Martina, ki je 1645. pogorela, zato so med letoma 1646 in 1660 postavili sedanjo cerkev Marijinega oznanjenja s samostanom, ki jo je cesar Jožef II. 1784. izročil frančiškanom. Ti so jo skladno s svojim redom prebarvali z rdečerjavo barvo, ki pa jo je spomeniško varstvo pred desetletji zamenjalo z roza,« nas je 81 – letni upokojeni redni prof. Marjan Ocvirk, ki je do leta 2013 predaval na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, najprej seznanil z zametki zdajšnjega Prešernovega trga.

Platno, nit in šivanka pa dva prijatelja – naprstnika Med pošto, ki jo ob novoletnih praznikih dobivamo v uredništvo, je vsako leto tudi ročno izdelana voščilnico s poštnim žigom iz Rogatca. Že po okrašeni ovojnici vemo, da se je na nas spet spomnila Marica Plavčak. Bil je že čas, da to zgovorno gospo, ki dela tako lepe vezenine, predstavimo tudi bralcem.

Brez očal so lahko tudi starejši Očesne operacije so postale izjemno pogoste. Vzroke za vse večje povpraševanje pa oftamologinja mag. Kristina Mikek, dr. med vidi v tem, da so se laserski posegi izkazali kot zanesljivi in uspešni ter v razvoju sodobnih znotrajočesnih leč.

Žile morajo biti prožne

Z empatijo med ljudi Danica Stražar, upokojena profesorica zdravstvene vzgoje, po govorici ne more skriti, da izhaja iz Savinjske doline, kljub temu da že več kot štirideset let živiblizu Domžal, zaposlena pa je bila v Ljubljani. Naša naročnica je, odkar se je pred osmimi leti upokojila. Že zaradi službe je bila vedno urejena in na to pazi še danes. Z veseljem pa je sprejela našo ponudbo, da dobi kak praktičen nasvet še od specialistk za frizuro in ličenje.

Hrbtenica je ustvarjena za gibanje Če trpite zaradi bolečine v križu, zagotovo niste edini, vsaj enkrat v življenju jo občuti kar večina odraslih ljudi. Spodnji del hrbtenice je najbolj obremenjen, saj ledvena vretenca nosijo največ telesne teže. Obraba hrbtenice sčasoma doleti praktično vsakogar, le da ni za vse enako boleča.

Z vlakninami do boljše prebave Preobilni obroki, močno kalorična hrana, ki je pogosto premastna ter vsebuje preveč sladkorja in soli zelo obremenjujejo naš prebavni sistem. Še posebej, če se premalo gibamo in ne pijemo dovolj tekočine, lahko pride do težav kot so napihnjenost, driska, vetrovi, bolečine v trebuhu ali zaprtost. Omilimo ali celo preprečimo jih lahko z vlakninami, ki jih kot po pravilu uživamo premalo, čeprav nimajo kalorične vrednosti, pač pa na naš organizem delujejo zelo pozitivno.

Zdravje kratka

Razteg in krepitev hrbta Naš večni hrbet. Le kako bi bilo, če ga ne bi imeli? Pomislite, kako ga čutite po delu in po predolgem lenarjenju. V vsakem primeru je potreben, ali večje razbremenitve ali pa krepitve.

 Zelena in rumena na krožniku Znanstveno je potrjeno, da barve na krožniku vplivajo na sprejemanje hrane in počutje, torej v dvojnem pomenu: najprej so barve snovi, ki v človekovem telesu opravljajo enako funkcijo kot pri rastlinah, ki jih ščitijo. In drugič, ker vplivajo na naše psihično in prek tega tudi na fizično počutje. Če želimo živeli v skladu z naravo, potem moramo prisluhniti tudi barvam narave.

Delo in ravnovesje Mednarodna Kneippova zveza izbere vsako leto moto, po katerem se po društvih pripravi poudarek dejavnosti. Za letos je malo nenavaden izbor, pa toliko bolj primeren za današnji čas: work in balance; delo in ravnovesje.

Take in drugačne jušne zakuhe Marsikatero posušeno jušno zakuho je mogoče kupiti v trgovini, včasih pa je fino, dajo pripravimo po kakšnem starem domačem receptu. Z jušnimi zakuhami in vložki juho popestrimo, jo zgostimo, obogatimo in po potrebi mimogrede spremenimo v krepko enolončnico.

Torbe in torbice Torbice so letos raznih barv, velikosti in oblik. Izberite tako, ki vam bo glede na postavo, oblačilni slog in potrebe tudi najbolj ustrezala.

Konoplja za nego kože

Nosna sluznica varuje pred okužbo

Zapomni si, da se kasneje spomniš Spominu najbolj škoduje osamljenost, pravi trenerka spomina Jasmina Lambergar, univ. dipl.teol. Če se ne pogovarjamo, ne izmenjujemo misli in ne poslušamo drugega, ne krepimo pozornosti, zato se možgani polenijo in in spomin hitreje peša.

Hrvaško Zagorje

Prva spomladanska solata Izbira sort za spomladanske setve in sajenje sadik solate je pomembna naloga za vsakega vrtnarja. Med solato ostane veliko prostora, zato je prav, da ga primerno izkoristimo. Pomembna je tudi razdalja sajenja.

HIŠNI LJUBLJENČKI Moj Šumaher – po domače Šumi

Berto je moj brat dvojček S temi besedami se poskuša izviti iz pasti pomanjkanja časa Janez Starina, ko ga mimoidoči ustavijo na cesti in bi se radi pogovarjali z njim. Sicer ni poln zvezdniških muh. Pa bi lahko bil. Za njim je izjemno veliko igralskih vlog na gledaliških deskah, filmu, televiziji. Bil je tudi direktor in umetniški vodja PDG Nova Gorica, pa režiser doma in v tujini. Z likom gospodarja Berta v televizijski nanizanki »Ena žlahtna štorija« je postal velika zvezda, za katerim se ustavlja na cesti »staro in mlado«, prosijo ga za avtogram, se želijo pogovarjati, predvsem pa izvedeti nadaljevanje številnih zapletov, ker je serija tako priljubljena. Tega nam ne sme povedati. Povedal pa je veliko zanimivosti o sebi in svojem delu. Tudi to, da imata Berto in Janez več skupnih lastnosti. Predvsem pa ju druži ljubezen do zemlje.

Davek od obresti na denarne depozite Na nas se je obrnil bralec, ki ga zanima, alimora plačati davek od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah? Njegova situacija je namreč taka, da je dobršen del obresti dosegel z depoziti v Italiji, na tamkajšnjih bankah. Glede na odločbo, ki jo je dobil, pa se pri odmeri dohodnine od obresti na denarne depozite upoštevajo tako depoziti v naših bankah kot tudi pri bankah in hranilnicah v drugih državah članicah EU. Ker je davek na obresti že plačal v Italiji, ne ve, zakaj ga mora plačati še v Sloveniji.

Iz koška ročnih del

Na izlet za mejo Namesto, da bi šli čez nekdanjo slovensko –italijansko mejo nakupovat, si vzemimo čas in obiščimo katero od številnih zanimivosti v zaledju Trsta.

Pa oči s sabo vzemi

 Lepo in tudi koristno Pri vrtnarjenju se ne srečamo ravno poredko s primeri, ko se je nemogoče opredeliti za okrasno ali koristno plat. Marsikaj lahko uvrstimo v predalček z naslovom za želodček in okras. Opraviti imamo torej s tistim latinskim rekom, češ, da mešamo prijetno s koristnim. Spomnimo se na le nekaj takšnih primerov med drevnino, saj je ta čas še primeren za sajenje novih pridobitev.

SPREHOD S KULTURO

Na motorju naj vas vodi zdrav občutek Vožnja motocikla je prijetno početje. Dober je občutek pri obvladovanju stroja in ceste. Zanimivo je doživljati okolje na odprtem zraku in spoznavati nove kraje. Celo navezovanje stikov z neznanimi ljudmi je preprosteje, ker sta motor in nasmeh tista, ki napeljeta k prvemu stiku.Vseeno pa je treba napisati, da je motorizem podoben vrtnici. Ima lep cvet, toda tudi veliko trnja. Tega se je treba zavedati, sicer boste doživeli razočaranja, o katerih ljudje nikoli ne spregovorijo.

Bevke – znane po teku, pustovanju in še čem Kljub temu, da kraj z okoli tisoč prebivalci leži v bližini avtoceste med Ljubljano in Vrhniko, ga pred pogledi iz vozil skrivajo griči osamelci. Prav na enem izmed njih – da so bile domačije varne pred poplavljanjem - je začelo nastajati naselje v 14. stoletju.

Za uživanje na okrasnem vrtu Prvo spomladansko cvetenje v okrasnem vrtu je že za nami. To naj bo spodbuda za učinkovite rešitve in opravila za prihajajočo sezono. Najprej odstranite odmrle rastline in listje, nato pa si natančno oglejte, kaj naše okrasne rastline še rabijo.

DD APRIL

Naše zdravstvo ni v razsulu Slovenija je ena od evropskih držav, kjer se bodo javni izdatki za zdravstvo zaradi staranja prebivalcev v naslednjih desetletjih najbolj povečali. Ministrica Milojka Kolar Celarc zagotavlja, da bo ohranila javno zdravstvo in njegovo dostopnost za vse.

Da ne bomo žejni in lačni Pred dvema tednoma so predstavniki civilne pobude „Voda in Svoboda“ Milanu Brglezu, predsedniku državnega zbora, izročili peticijo s 51.000 podpisi državljanov, s katero so pozvali k zapisu neodtujljive pravice do pitne vode v ustavo.Visoko število zbranih podpisov v pičlih šestih tednih kaže, da se širok krog državljanov zaveda nuje čim boljše pravne zaščite vode. Je ta zavest blizu tudi poslancem državnega zbora, ki bodo odločali o pobudi?

Kako povečati elektronsko pismenost starejših? Uporaba elektronske tehnologije postaja iz dneva v dan bolj vsakdanja nujnost. banke, državna uprava, zdravstvo prehajajo na internetno poslovanje. Spletno branje novic in sprotno iskanje vsakdanjih informacij na spletu je hitrejše, kakor si je bilo možno še pred desetletjem misliti v sanjah. Ni prav, da velik del starejših ljudi ostaja ob robu tega razvoja. Raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je dala podatke o tem, koliko jih ne obvlada sodobne elektronske tehnologije in koliko bi se jih tega želelo naučiti. Vzporedno je nastal dobro preizkušen model, kako to uresničiti brez stroškov ob dvojni koristi.

SVET IN MI

Sočutje

Starejši in vozniško dovoljenje Kdo naj presodi, kdaj predati volan drugim?

NOVICE OD VSEPOVSOD

Da ne bo nepremičnina v breme Naše stanovanjske potrebe in želje se skozi različna življenjska obdobja spreminjajo. V mladosti potrebujemo malo več kot le posteljo, s širjenjem družine je prostora vedno premalo, v poznih letih bi zadostovala že garsonjera … A marsikdaj v (pre)velikem stanovanju ali hiši ostaneta le zakonca ali celo en sam družinski član. Stroški so visoki, denarja za vzdrževanje in popravila nikoli ni dovolj, konec koncev tudi pospravljanje in čiščenje z leti postaja vse težje.

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media