Križiščni trg pred vhodom v srednjeveško mestno jedro

Zgodbe | apr. '16

ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA (Prešernov trg)

Prof. Marjan Ocvirk

»Tedanji Marijin oziroma današnji Prešernov trg je nastal na križišču cest, ki so s severa, z Gorenjskega in Štajerskega vodile skozi Špitalska vrata čez most čez Ljubljanico v obzidan meščanski in cerkveni srednjeveški del Ljubljane. Pred Špitalskim mostom je na gričku stala majhna Marijina cerkev, ki so jo med obleganjem mesta porušili Turki. Avguštinci so leta 1628 zgradili novo cerkev sv. Martina, ki je leta 1645 pogorela, zato so med leti od 1646 do 1660 postavili zdajšnjo cerkev Marijinega oznanjenja s samostanom, ki jo je cesar Jožef II. leta 1784 izročil frančiškanom. Ti so jo skladno s svojim redom prebarvali v rdečerjavo barvo, ki pa jo je spomeniško varstvo pred desetletji zamenjalo z rožnato,« nas je 81-letni upokojeni redni prof. Marjan Ocvirk, ki je do leta 2013 predaval na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, najprej seznanil z zametki zdajšnjega Prešernovega trga.

Z zemljevidov Ljubljane iz sredine 17. stoletja je razvidno, da se je na tem območju izoblikoval velik nezazidan prostor lijakaste oblike, ki so ga proti koncu 18. stoletja, ko so začeli rušiti mestno obzidje, izravnali, naredili odtočne kanale in ga tlakovali. Namesto dotrajanega lesenega mostu so leta 1842 po načrtih arhitekta Giovannija Picca zgradili nov kamnit most z litoželezno ograjo. Ob tej priložnosti so odstranili tudi lesene prodajalnice, ki so stale na mostu, in majhno pritlično hišo ob vstopu nanj. Namesto teh so trgovcem v tedanji Slonovi ulici, zdaj Čopovi, postavili prve samostojne zidane trgovine, katerih del so žal po drugi svetovni vojni z neustreznimi ureditvenimi posegi podrli, po osamosvojitvi pa so novi lastniki lokalov še naprej uničevali izviren trgovski videz te ulice.

Na oblikovanje trga je pomembno vplival potres leta 1895, ki je porušil ali močno poškodoval veliko srednjeveških hiš v tem delu mesta. Še najbolj je nemara prizanesel izstopajoči samostanski in župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja, ki je zasnovana kot zgodnjebaročna enoladijska bazilika z dvema vencema stranskih kapel. Srednji del fasade se dviga nad stranska in se zaključuje s trikotnim čelom. Leta 1858 je bilo cerkveno pročelje povsem prenovljeno in poslikano s fresko slikarja Franza Kurza zum Thurn Goldensteina, ki so jo leta 1883 zamenjali z Wolfovo. Baročni glavni oltar je delo kiparja Francesca Robbe. Stranske kapele in strop je v 19. stoletju okrasil slikar Matevž Langus, nakar je v tridesetih letih 20. stoletja strop na novo poslikal impresionist Matej Sternen. Na levi strani se cerkve drži samostan, v katerem je knjižnica, ki izvira iz leta 1235, zdajšnjo pa je sredi 18. stoletja ustanovil teolog in pisatelj Žiga Škerpin ter hrani blizu 70.000 knjižnih enot pretežno nabožne vsebine, od tega pet srednjeveških rokopisov in 111 inkunabul.

Prva veleblagovnica v Ljubljani

Desno od frančiškanske cerkve, na vogalu Miklošičeve in Sv. Petra (danes Trubarjeve) ceste, so, pripoveduje še naprej izvrsten poznavalec ljubljanske arhitekture, leta 1903 za veletrgovca z manufakturnim blagom Feliksa Urbanca po načrtih graškega arhitekta Friedricha Sigmundta zgradili prvo veleblagovnico v Ljubljani. Trgovska palača, katere tloris ima obliko nepravilnega peterokotnika, posnema angleško secesijo. Na trg je obrnjena z ozko enoosno in 5,5 metra široko fasado. Portal sega čez pritličje in mezanin, nad njim pa so trodelno okno v drugem in tretjem nadstropju ter strešni zaključek z atiko, na kateri stoji neobaročni kip boga trgovine Merkurja. Po drugi svetovni vojni je bila palača Urbanc nacionalizirana in je v njej delovala veleblagovnica Centromerkur. Leta 1990 je bila razglašena za kulturni spomenik, leta 2002 pa je bila vrnjena Urbančevim potomcem, družini Kosler, ki jo je osem let pozneje celovito prenovila; zdaj je v njej galerija Emporium.

Prešernov oziroma tedanji Marijin trg na štiridelni razglednici z začetka prejšnjega stoletja

Tudi njena soseda je imenitna trinadstropna Mayerjeva palača, ki je bila ob koncu 19. stoletja ena največjih in najbogatejše oblikovanih zgradb v Ljubljani, kar pride lepo do izraza na objavljeni štiridelni razglednici, na kateri vidimo njeno pročelje in južno stranico ob Sv. Petra nasipu oziroma današnjem Petkovškovem nabrežju. Leta 1896 jo je dala zgraditi znana ljubljanska lekarniška družina Mayer, potem ko so morali njeni hiši, ki sta stali pri Špitalskem mostu in v katerih sta bili trgovina Pri Bučarju in lekarna Pri zlatem jelenu, po potresu porušiti. Načrt za neorenesančno trgovsko-stanovanjsko stavbo je napravil dunajski arhitekt Ferdinand Hauser, fasada pa je delo ljubljanskega stavbenika Filipa Supančiča. Os stavbe je poudarjena s plitvim srednjim rizalitom, v zgornjih dveh nadstropjih vertikalno razčlenjenim s štirimi mogočnimi stebri. Ti stojijo na balkonu prvega nadstropja in jih podpirajo po dve konzoli. Ob nastanku objavljene razglednice (leta 1907) so bile v pritličju lekarna Josipa Mayerja, trgovina s papirjem J. Banovca in kavarna Prešeren. Zdaj celoten spodnji prostor zaseda Centralna lekarna.

Ravnikarjeva prenova trga

Pred to palačo so 10. septembra 1905 na pobudo takratnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja postavili spomenik Francetu Prešernu. Njegov granitni podstavek so naredili po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, pesnikov kip z muzo pesništva nad njim, ki drži v levici lovorovo vejico, in reliefa pa so delo kiparja Ivana Zajca. Kakor je zapisal zgodovinar dr. Marjan Drnovšek, se je zaradi gole muze zgražal nazadnjaški del takratne Ljubljane, kar pa ni škodilo vlogi, ki jo je imel spomenik za slovensko zaveden del meščanov. In 'Prešerc' je tudi danes priljubljeno zbirališče mladih, šolarjev, umetnikov …

Mimo Prešernovega spomenika so leta 1901 speljali prvo progo tramvaja, ki se je nadaljevala čez Špitalski most proti Mestnemu trgu. Prav zaradi tramvajske proge je ta most postal premajhen za promet, ki se je odvijal čezenj, zato so ga nameravali podreti. A arhitekt Jože Plečnik je dobro ohranjen most obdržal in mu v letih od 1929 do 1932 na obeh straneh dodal nova mostova za pešce; kompleksa treh mostov se je že kmalu oprijelo ime Tromostovje. Po besedah našega sogovornika njegova rešitev spominja na Scamozzijevo odrsko sceno v znamenitem Palladijevem gledališču v Vicenzi, pri čemer je v perspektivi desni most usmerjen v Prešernov spomenik, levi pa v Hauptmannovo hišo na Prešernovem trgu 1. Ta je bila sprva (leta 1873) dvonadstropna, nakar jo je trgovec Matevž Rant dvignil za dve nadstropji, leta 1894 pa jo je kupil trgovec z barvami Adolf Hauptmann. Po njegovem naročilu je deset let pozneje mestni arhitekt Ciril Metod Koch obnovil njeno fasado in streho v slogu tedaj modne dunajske secesije. V pritličnih prostorih te pisane stavbe je zdaj poslovalnica SKB banke.

»Zdajšnjo podobo je Prešernov trg dobil v času županovanja Nuše Kerševan, ko so leta 1987 preurejali komunalno infrastrukturo in z njega umaknili promet. Arhitekt Edvard Ravnikar je v geometrijskem središču trga zarisal krog in ga na novo tlakoval z granitnimi kockami. Sredi trga je predvidel tudi okroglo fontano, ki pa zaradi plinske napeljave, ki poteka tam spodaj, ni bila izvedena,« pravi prof. Marjan Ocvirk, ki je prav pri tem profesorju leta 1961 diplomiral iz ureditve Slovenske ceste. Na FAGG oziroma FA se je ukvarjal z arhitekturnim skiciranjem, raziskavami naselbinskih jeder in metodologijo njihove revitalizacije ter od leta 1980 sodeloval pri prenovi stare Ljubljane. Njegovo najpomembnejše projektantsko delo pa je zgradba ministrstva za infrastrukturo in prostor na Langusovi ulici.

 Boris Dolničar          


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media