Odprt arhiv za vse obiskovalce

 Zelena in rumena na krožniku

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | apr. '16

Znanstveno je potrjeno, da barve na krožniku vplivajo na sprejemanje hrane in počutje, torej imajo dvojni pomen: najprej so barve snovi, ki v človekovem telesu opravljajo enako nalogo kot pri rastlinah, ki jih ščitijo. Vplivajo pa tudi na naše psihično in tudi na fizično počutje. Če želimo živeti v skladu z naravo, potem moramo prisluhniti tudi barvam narave.

Naravna barvila živil so bioaktivne snovi, fitokemikalije v kožici in mesu rastlin. Pripomorejo k zdravi rasti in boljšemu preživetju rastlin, odganjajo namreč škodljive plenilce, bakterije in viruse, ščitijo pred škodljivim vplivom sončnih žarkov, privabljajo ptice in žuželke, da jih oprašijo in raznesejo semena.

Naravna barvila seveda niso osnovna sestavina živil, brez katerih telo ne more delovati, kot so beljakovine, maščobne kisline, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali, marveč so nujno potrebna za zaščito telesa. Preprečujejo žarkost telesa, delujejo antioksidativno, protivnetno, protibakterijsko, protivirusno in protiglivično. Uravnavajo raven holesterola, skrbijo za srce in ožilje, odpravljajo hormonske motnje, krepijo imunski sistem, poskrbijo za zdravo črevesno floro in delujejo proti raku.

Zelena je barva pomladi in uravnoteži našo energijo. Spodbuja tople medsebojne odnose, odpravlja slabo počutje in nihanje razpoloženja. Zelena razvija sposobnost zdravljenja, saj dobro vpliva na srce, znižuje visok krvni tlak, obnavlja telo po izčrpanosti in spodbuja rast.

Rumena nam daje voljo do življenja, vliva samozaupanje in optimizem, odpravlja prebavne težave in sodeluje pri razstrupljevanju telesa. Rumena odpravlja strah in skrbi, spodbuja smelost, da si upamo tvegati in tudi zmoremo narediti nekaj povsem novega.

Zelena krepi odpornost

Regrat spomladi zraste prvi. V njem je veliko mineralov in zdravilnih snovi. Zelene regratove liste so v prehrano vključili zelo pozno, šele v 17. stoletju, saj so mu zaradi grenkega okusa pripisovali neužitnost. Resnica je nasprotna: regrat je zaradi grenčin (taraksin, tarakserin, inulin in levulin) zelo zdrav. Grenčine z rudninami (kalij, kalcij, magnezij, železo itn.) krepijo pravilno delovanje ledvic in jeter, pospešujejo presnovne procese in izločanje prebavnih sokov, izboljšajo prebavo in samočistilne procese v telesu. 

Regrat vsebuje grenčine, ki pospešujejo izločanje strupov iz telesa, ter veliko kalijevih spojin, kar vpliva na razmerje vode v telesu. Bogat je s karotenoidi in z vitamini skupine B, E in C. Z rednim uživanjem regrata lahko odpravimo žolčne kamne, saj učinkovito čisti kri in limfo. Ker ima ustrezno količino magnezija in kalcija, je regrat koristen za kosti. Ker odvaja nakopičeno sečno kislino, je dober za blažitev artritisa in protina (putike).

Pri regratu so užitni zeleni listi, korenine in tudi rumeni cvetovi. Največ medíčine je v regratovih cvetovih, ki še niso popolnoma razprti. Nabiramo jih samo dopoldne v suhem vremenu. Cvetovi zelo hitro ovenijo, zato jih moramo takoj uporabiti. Lahko jih natržemo med solato skupaj z zelenimi listi, lahko jih zabelimo posebej, lahko jih posušimo za čaj ali iz njih naredimo zdravilen regratov med. Iz regratovih cvetov zeliščarji pripravljajo regratovo vino, sirup in druge zdravilne pripravke.

Čemaž ima vse, kar imata česen in čebula, pa tudi klorofil, ki je močan antioksidant. Čemaževi listi čistijo in odstranjujejo lišaje, izpuščaje in ture na koži. Čemažev sok celi težke rane, primeren je tudi za izpiranje pri belem toku. Če ga zaužijemo, preprečuje poapnenje žil, zmanjšuje slab holesterol in čisti jetra. Ker je bogat z žveplom, odstranjuje zajedavce iz črevesja in sluz iz pljuč. Čemaž je bogat tudi z vitaminom C. Lahko ga zmešamo s hrenom, dodamo nekaj smetane ali skute, ščepec soli, prelijemo z olivnim oljem in pokapamo z limonovim sokom. To je izvrsten čemažev namaz na polnovrednem kruhu ali v palačinkah. Odlična je čemaževa juha, ki je lahko redka ali kremna, če zmešamo kuhan čemaž in krompir. Če uživamo čemaž, pomagamo imunskemu sistemu in si lepšamo kožo zaradi karotenoidnih snovi v klorofilu.

Beluši imajo zaradi asparagina prečiščevalno in razkuževalno vlogo. Vsebujejo veliko betakarotena ter vitamine E, C in skupine B. Med minerali je v divjih beluših veliko eteričnega olja z žveplenimi spojinami ter kositra, molibdena in silicija. Vse te snovi čistijo telo; so diuretiki in pomagajo odstranjevati ledvične kamne. Beluši uravnotežujejo razmerje med kislinami in bazami v telesu. Ker razkrajajo zaloge sečne kisline v sklepih, bi jih morali uživati bolniki s protinom. Zaradi silicija so koristni za vse z obrabo hrustanca. Ker imajo malo ogljikovih hidratov, so odlična jed za sladkorne bolnike. Divji beluši imajo veliko balastnih snovi, kar blagodejno vpliva na debelo črevo. Poleg asparagina imajo še tirozin za krepitev ščitnice in s tem imunskega sistema. V njih so tudi metilmerkaptan, jantarna kislina, železo, fosfor in kalcij. Beluši sodelujejo pri nastajanju hormonov dobre volje in odpravljajo nespečnost. Ker odstranjujejo vodo in odvečne kisline, so učinkovita pomoč pri hujšanju. Pomlajujejo celice in krepijo spolno moč in poželenje. Toda pazimo, ob beluših in špargljih smemo piti samo belo vino. Če bi pili rdeče vino, bi blokirali vitamin B1 iz belušev.

Recepti

Regratova juha in juha z endivijo

Obe pripravimo na enak način: dva krompirja in pol gomolja zelene olupimo, narežemo na kocke in v manjši količini vode skuhamo do mehkega in pretlačimo. Dve pesti regratovih listov drobno narežemo, endivijo pa narežemo na rezance. To stresemo k pretlačenemu krompirju in zeleni, dolijemo vodo ali jušno osnovo in spet zavremo. Ob koncu rahlo solimo, popramo in začinimo z muškatnim oreščkom.

Primorska frtalja (sladka ali slana)

Potrebujemo: moko, jajca, mleko, pecilni prašek, ščepec soli, sladkor in cimet, olje; zelišča – za sladko: meto, meliso, cvetje koromača, pehtran; za slano: regratove zelene liste, koprivne liste, zeleno, peteršilj, drobnjak, liste koriandra, cvetje in liste kapucinke, potrošnik in rman ...

Priprava: v testo (kot za carski praženec) zamešamo sesekljana zelišča, pri sladki frtalji zamešamo še sladkor in cimet. Segrejemo ponev z maščobo ali brez, če ponev to dopušča, vanjo vlijemo pripravljeno zmes do okrog pol cm visoko. Pokrijemo in pečemo na zmerni temperaturi. Ko površina zakrkne, obrnemo in pečemo še na drugi strani do lepe zlato rumene barve. Sladko lahko na krožniku prelijemo še z medom, slano pa ponudimo s solato.

Čemaževa rižota 

Za 4 osebe potrebujemo: 20 dag surovega riža, šop čemaža, eno čebulo, sol, poper, kuhano maslo.

Priprava: na kuhanem maslu prepražimo sesekljano čebulo, dodamo riž, pražimo, da postekleni, potresemo s čemažem, zalijemo z vodo, solimo, popramo in skuhamo. Ponudimo s popečenim sirom za žar.

Ocvrti koprivni listi za gibčne kosti

Za 4 osebe potrebujemo: 32 do 40 lepih listov pekoče koprive, 4 jajca, 4 zvrhane žlice moke, malo pecilnega praška, žlico lešnikovega ali drugega olja, ščepec soli in mleko po potrebi; olje za cvrenje.

Priprava: stepemo jajca, dodamo olje in počasi vsipljemo presejano moko s pecilnim praškom. Solimo po želji in z mlekom razredčimo testo do nekoliko gostejše mase (kot za palačinke). Koprivne liste odtrgamo od stebla, operemo in osušimo. Cvrtje bo lepše uspelo, če dva lista, obrnjena z zunanjo stranjo drug proti drugemu, skupaj pomakamo v maso. Hitro ocvremo v olju do zlato rumene barve, odvečno maščobo popivnamo na papirnatem prtičku. Ponudimo na svežih zelenih koprivnih listih, lahko tudi z rezino sira.

Zloženka s koprivo, čemažem 

Za 4 osebe potrebujemo: pest kopriv, pekočih in/ali škrlatnih, 10 dag sladke ali slane albuminske skute, 2 jajci, 2 žlici moke, malo pecilnega praška, mleko po potrebi.

Priprava: naredimo testo kakor v zgornjem receptu. Del mase vlijemo v okrogel model, nanjo položimo koprivne liste in skuto ter prelijemo z drugim delom mase. Pečemo zelo počasi v ponvi, ki ne potrebuje maščobe, in enkrat obrnemo, lahko pa spečemo v pečici pri 170 stopinjah do lepe zarumenelosti.

Koprivna špinača (za dobro voljo)

Za 4 osebe potrebujemo: štiri pesti pekočih koprivnih listov, 5 dag masla, žlico moke, kozarec do dva mleka, ščepec soli.

Priprava: koprivne liste blanširamo in jih sesekljamo. V posodi raztopimo maslo, dodamo moko, rahlo zarumenimo in sproti mešamo, dodamo sesekljane koprive in mleko, solimo in kuhamo na zmernem ognju 5 minut, vmes rahlo mešamo. Ponudimo z mesom in po želji okrasimo s svežo škrlatno koprivo, ki ne peče.

Regratov napitek (proti stresu)

Za 4 osebe potrebujemo: 2 banani, za dobro pest regratovih listov, ¼ l kefirja, jogurta ali kislega mleka.

Priprava: dobro zmešamo v mešalniku in ponudimo hladno. Po želji ga potresemo tudi z vaniljo, cimetom ali meto ali pa dodamo med.

Regratov sirup

Potrebujemo: 300 g regratovih cvetov, ki še niso popolnoma razprti, 4 neškropljene limone, 1,5 litra vode in 3 kg sladkorja ali akacijev med.

Priprava: iz cvetov izluščimo rumene cvetne lističe. Stresemo jih v posodo, dodamo limone, narezane na rezine, in vodo. Kuhamo pol ure. Precedimo skozi gazo in vmešamo sladkor ali akacijev med. Kuhamo na zmernem ognju približno dve uri. Vmes pobiramo pene. Sirup je obstojen več let.

 Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., fotografije: Ivan Merljak


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media