Odprt arhiv za vse obiskovalce

Kako povečati elektronsko pismenost starejših?

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

apr. '16

STARANJE V SLOVENIJI

Foto: Janez Platiše

Uporaba elektronske tehnologije postaja iz dneva v dan vse bolj vsakdanja nujnost. Banke, državna uprava in zdravstvo prehajajo na internetno poslovanje. Spletno branje novic in sprotno iskanje vsakdanjih informacij na spletu je hitrejše, kakor si je bilo še pred desetletjem mogoče predstavljati v sanjah. Ni prav, da velik del starejših ljudi ostaja ob robu tega razvoja. Raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je dala podatke o tem, koliko jih ne obvlada sodobne elektronske tehnologije in koliko bi se jih tega želelo naučiti. Vzporedno je nastal dobro preizkušen model, kako to uresničiti brez stroškov ob dvojni koristi.

Današnja starejša generacija je prva v zgodovini, ki se opismenjuje dvakrat v življenju. Na začetku osnovne šole smo usvojili klasično pisanje, zadnja desetletja pa smo se lahko opismenjevali elektronsko tako, da smo se učili uporabljati računalnik, tablico, pametni telefon in drugo sodobno elektronsko informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT). Zanjo je značilno, da je povezana na svetovnem spletu, ki omogoča hitro elektronsko dopisovanje, poslovanje in iskanje vseh mogočih informacij. Ta razvojni korak človeštva je primerljiv z izumom pisav.

Reprezentativni raziskovalni podatki kažejo, da je od 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo starejši od 50 let, dobra četrtina (27,3 %) opravila to drugo opismenjevanje. Sodobno elektronsko tehnologijo jih uporablja čez 200.000 – največ za iskanje informacij po svetovnem spletu (blizu 140.000), sledi dopisovanje po e-pošti, službeno delo, razvedrilo, klepet in sodelovanje na forumih, finančno poslovanje. Pomembna je manjšina nekaj tisoč ljudi te generacije, ki uporablja računalnik za učenje in ustvarjanje.

Okrog 540.000 starejših Slovencev ne obvlada sodobne elektronske tehnologije. Nad 100.000 bi se jih tega želelo naučiti takoj.

Zanimiva je poglobljena analiza odklonilnih stališč starejših do učenja uporabe IKT. Skoraj tretjina (torej več kot 110.000) jih ne čuti potrebe po tem. Drugi pravijo, da so za to prestari, da se tega ne bi mogli naučiti, da jih ne zanima ali nočejo. Sledijo duševni razlogi: da je zanje pretežko, jih je strah, preveč pozabljajo … in telesne bolezni, zlasti slab vid. Nekaj je tipičnih stereotipov: da nimajo za to časa ali jim je čas za druge stvari pomembnejši, da je dovolj, ker v družini računalnik obvlada kdo drug, da je uporaba računalnika »droga«, ki zasvoji.

Medgeneracijsko spoznavanje

Naloga Vlade RS je poskrbeti za stvarno možnost, da se naučijo uporabljati elektronsko komunikacijsko tehnologijo vsi starejši, ki to želijo. Najboljši motiv, da se bodo za to odločili tudi tisti, ki so odklonilni, sta uspeh, ki ga doživijo pri svojem vrstniku, in informiranje javnosti. Dobra informacija, zlasti ob živem zgledu, je najboljša motivacija.

Naloga gerontološke stroke pa je iskati stvarne možnosti za množično dostopno elektronsko opismenjevanje starejših ljudi. Na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje smo tak način razvili in ga temeljito preizkusili v praksi. Imenujemo ga družabništvo dijakov z upokojenci ob učenju uporabe IKT. Dijaki na kratkem skupinskem tečaju usvojijo potrebna znanja o starejših ljudeh in komuniciranju z njimi, starejši pa o komuniciranju z mladimi. Nato se v paru dijak in upokojenec vse leto družita, večinoma eno uro tedensko, ob učenju pisanja, iskanja, brskanja in drugega na računalniku ali pametnem telefonu. Od več sto parov je vsem uspelo pri elektronskem opismenjevanju. Še bolj pa eni in drugi poudarjajo lepo izkušnjo z medgeneracijskim odnosom.

S tem modelom lahko slovenska šolska politika doseže večjo elektronsko pismenost starejših. Obenem pa uresniči svojo najbolj perečo današnjo nalogo: da mlade in stare praktično nauči medgeneracijske solidarnosti.

Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media