Svet ZPIZ podprl izredno uskladitev pokojnin

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '16

Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež je na februarski 15. seji sveta zavoda člane seznanil s poslovanjem na vseh ključnih področjih delovanja zavoda v lanskem letu. Člani sveta so pozitivno ocenili predloženo letno poročilo tako po metodološki plati kot tudi po njegovi vsebini. Poudarek pa so dali predvsem plačevanju prispevkov, gmotnemu položaju upokojencev in uresničevanju nekaterih pravic s področja invalidskega zavarovanja (predvsem poklicne rehabilitacije). Podprli so tudi predlog predstavnikov upokojencev za izredno uskladitev pokojnin v letošnjem letu. 

Zavod je poslovno leto zaključil z izravnanimi dohodki in odhodki v obsegu 4.984.055.046 evrov, ki so bili za 0,5 odstotka nižji od načrtovanih. Pri tem je treba poudariti, da je zavod vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic izpolnjeval nemoteno, saj je ves čas posloval likvidno in brez zadolževanja. V preteklih letih pa ni bilo vedno tako in je moral najemati tudi posojila.

Zavod je lani ustvaril dohodke, ki so v primerjavi z letom 2014 nominalno višji za 0,1 odstotka, realno pa za 0,6 odstotka. Spodbudno je, da so porasli predvsem zaradi višjih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se pozitivno odraža v sami strukturi dohodkov. V primerjavi z letom 2014, ko je njihov delež znašal 67,3 odstotka, se je povečal za 2,4 odstotka in je v letu 2015 znašal 69,7 odstotka. Posledično se je znižal delež transfernih dohodkov (iz proračuna), ki zdaj znaša 29,7 odstotka (v letu 2014 pa 32,3 odstotka). Omenjeni dohodki so torej najpomembnejši, saj so vsi drugi dohodki skromni in so v letu 2015 znašali 0,6 odstotka (2014 pa 0,4 odstotka).

Tudi prispevek študentskega dela

Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obsegajo predvsem prispevki zaposlenih, delodajalcev in samozaposlenih in v manjšem obsegu drugih. Kar zadeva prispevke za socialno varnost, je to v letu 2015 bistvena novost v primerjavi s prejšnjimi leti. Z zakonom je bil 1. 2. 2015 uveljavljen tudi prispevek za začasno in občasno delo dijakov in študentov. Ta prispevek, ki ga plačujejo tako delodajalci kot dijaki in študenti, je pokojninski blagajni zagotovil sredstva v višini 52 milijonov evrov (okrog 33 milijonov evrov zaposleni, 19 milijonov evrov pa delodajalci). Študentom in dijakom bo iz tega naslova priznana pokojninska doba sorazmerno glede na obseg dela in plačo v skladu z zakonodajo.

Med transferne dohodke spadajo predvsem dohodki, ki jih zagotavlja država iz naslova tekočih obveznosti in dodatnih obveznosti. Med tekoče obveznosti štejemo predvsem izdatke, ki nastajajo zaradi ugodnejših pravic posameznih kategorij upravičencev, torej tistih, ki jim pravice niso odmerjene po splošnih predpisih. Dodatna obveznost pa pomeni, da mora državni proračun v skladu z zakonom zagotoviti kritje razlike med celotnimi odhodki in dohodki pokojninske blagajne v posameznem letu. Tako je državni proračun v letu 2015 za tekoče obveznosti namenil 298 milijonov evrov, za dodatne obveznosti pa 1.117 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2014 je torej namenil manj sredstev.

In kje so sredstva KAD, saj se je njihov delež v preteklih letih od 2006 do vključno 2013 gibal od odstotka do največ 2,1 odstotka v letu 2010? Leta 2014 zavod ni dobil nobenih s finančnim načrtom planiranih sredstev od KAD-a, v letu 2015 pa jih je deloma prejel, in to 19 milijonov evrov, kar v strukturi celotnih dohodkov znaša 0,4 odstotka. Največ sredstev je od KAD-a prejel v letu 2010, in to 100 milijonov evrov, potem pa tri leta zapored – od 2011 do 2013 – po 50 milijonov evrov. Zakaj tak negativni trend in ali je utemeljen? To vprašanje je povezano z ustanavljanjem demografskega rezervnega sklada (v skladu z ZPIZ-2 bi moral biti že ustanovljen do konca leta 2014), v katerega naj bi se preoblikoval in naj bi v prihodnje prispeval k zagotavljanju dolgoročne finančne stabilnosti obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ne smemo prezreti, da sta si obe pokojninski reformi (ZPIZ-1 in ZPIZ-2), kot veste, zastavili prav ta cilj.

Največ za pokojnine 

V zvezi z odhodki naj predvsem poudarim, da v strukturi vseh odhodkov v primerjavi s prejšnjimi leti ni prišlo do bistvenih sprememb. Največji delež še vedno predstavljajo pokojnine s 84,2 odstotka, sledijo jim prispevki za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic s 7,6 odstotka, transferji za zagotavljanje socialne varnosti 4,4 odstotka (letni dodatek, invalidnine, dodatki k pokojninam) in nadomestila iz invalidskega zavarovanja s 3 odstotki. Omenimo naj še stroške delovanja zavoda, ki pa so se celo znižali v strukturi skupnih odhodkov in znašajo le 0,7 odstotka.

Zanimivi so tudi podatki o udeležbi odhodkov zavoda v BDP. Naj izpostavim le dva, ki kažeta, da se od leta 2011 naprej ta delež zmanjšuje. Tako se je delež obveznosti državnega proračuna v BDP od leta 2010, ko je znašal 3,55 odstotka in se nato do leta 2014 povečeval (4,18 odstotka), v letu 2015 zmanjšal na 3,68 odstotka. Delež pokojnin iz obveznega zavarovanja, ki je v letu 2010 v BDP znašal 10,54 odstotka in se nato do leta 2014 povečal na 11,16 odstotka, pa se je v letu 2015 zmanjšal na 10,82 odstotka.

Rast števila zavarovancev

Število zavarovancev pomembno vpliva na dohodke pokojninske blagajne, saj prispevki zavarovancev, kot smo že omenili, predstavljajo glavni vir dohodkov. Zelo razveseljivo je dejstvo, da končno opažamo pozitiven trend v gibanju celotnega števila zavarovancev. Potem ko smo v času od začetka ekonomsko-finančne krize, torej od leta 2008 (904.084 zavarovancev) naprej, ugotavljali, da se vsako leto število zavarovancev zmanjšuje, smo v letu 2015, torej po šestih letih, prvič dosegli pozitivno rast, pa čeprav skromno. Povprečno število zavarovancev v tem letu je znašalo 840.588. Zanimiva je tudi struktura zavarovancev, ki kaže, da se je število delavcev pri pravnih osebah povečalo za 1,5 odstotka, pri zasebnikih za 0,6 odstotka, medtem ko je zavarovancev zasebnikov več za 3,5 odstotka. Ni pa spodbudna vest, da se je ponovno zmanjšalo število prostovoljnih zavarovancev, in to za 14,1 odstotka. Leta 2012 je bilo teh zavarovancev še 23.192, leta 2015 pa samo še 11.656. Na to zmanjšanje nedvomno vpliva dejstvo, da pokojninske dobe iz naslova prostovoljnega zavarovanja po ZPIZ-2 ni mogoče šteti v pokojninsko dobo brez dokupa, o tem vprašanju pa še ni odločitve ustavnega sodišča. Okrevanje našega gospodarstva je nedvomno vplivalo na to, da se je zmanjšalo število brezposelnih zavarovancev, saj jih je bilo v letu 2011 še 33.200, v letu 2015 pa 20.328.

Povečanje števila zavarovancev je v letu 2015 tudi vplivalo na razmerje med številom zavarovancev in številom upokojencev. To razmerje, ki je v letu 2008 znašalo 1,71 : 1, se je nato poslabševalo in je v letu 2014 znašalo že 1,37 : 1 ter ostalo na isti ravni v letu 2015. Žalostno pa je dejstvo, da se še vedno zmanjšuje število mladih zavarovancev, starih od 15 do 34 let (v letu 2002 jih je bilo še okoli 295.000, v letu 2015 pa le še okoli 226.000), se bo pa spremenilo, ko vključimo med zavarovance še študente. Glede na pravno spremembo narave študentskega dela od 1. 2. 2015 se bo izboljšala struktura vključenosti mladih zavarovancev. Zanimiv je tudi podatek, ki kaže, da se povečuje število zavarovancev, ki so že izpolnili pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, a se niso odločili za upokojitev, temveč ostajajo v zavarovanju in bodo koristili bonuse v skladu ZPIZ-2.

Najnižja rast uživalcev pokojnin

Podatki o uživalcih pokojnin za daljše obdobje kažejo, da tudi zadnja pokojninska reforma daje pozitivne učinke. V letu 2015 je bilo mesečno povprečno 612.018 uživalcev pokojnin, to je za 0,5 odstotka (3.133) več kot v letu 2014. To je najnižja rast v zadnjih 25 letih. Tudi glede rasti starostnih upokojencev (1,3 odstotka v primerjavi z letom 2014), ki jih je v strukturi vseh upokojencev največ (70,5 odstotka – 431.745), lahko ugotovimo, da je najnižja v zadnjih 19 letih. Še naprej pa se znižuje število uživalcev invalidske in družinske pokojnine, medtem ko se veča število vdovskih pokojnin. Med starostnimi malenkostno prevladujejo ženske (50,6 odstotka), pri invalidskih pa moški (60,3 odstotka). Povečuje se tudi delež uživalcev pokojnin v številu prebivalcev RS – konec septembra 2014 je ta delež znašal 29,2 odstotka, v letu 2015 pa 29,6 odstotka.

Gmotni položaj upokojencev vse slabši

Letno poročilo nazorno osvetljuje gmotni položaj upokojencev. Na podlagi vseh razpoložljivih podatkov lahko ugotovimo, da se še naprej slabša, zlasti po letu 2010. Pri tem pa ne gre le za slabšanje z vidika nominalne višine pokojnine, temveč tudi realne vrednosti pokojnin. Slabšanje gmotnega položaja upokojencev je rezultat dejstva, da pokojnine že dalj časa niso bile usklajevane v skladu s sistemskimi rešitvami v ZPIZ-1 in ZPIZ-2. Naj posebej opozorim le na dogajanje po uveljavitvi ZPIZ-2. V letu 2013 smo imeli simbolično uskladitev (za 0,1 odstotka), v letu 2014 in 2015 nobene uskladitve, ker je tako določal zakon o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Čeprav so bili v letu 2015 izpolnjeni pogoji za izredno uskladitev pokojnin in je svet ZPIZ-a Vladi RS predlagal, da le-tega izvedejo, Vlada RS soglasja ni podala in uskladitve ni bilo. Naj omenim le nekaj podatkov, ki ilustrirajo zgornje ugotovitve. Že leta 2014 je bila povprečna neto starostna pokojnina nižja kot v letu 2013, leta 2015 pa se je v primerjavi z letom 2014 ponovno znižala in je znašala 609,50 evra (leta 2014 pa 613,13 evra). Če upoštevamo vse pokojnine, pa prav tako ugotavljamo negativen trend, saj je v letu 2013 povprečni znesek pokojnine znašal 564,73 evra, v letu 2015 pa je znašal 561,66 evra. Slabšanje gmotnega položaja pokojnin, ki je posledica uveljavljanja interventnih ukrepov, ne pa izvajanja usklajevanja pokojnin v skladu s sistemskimi rešitvami, se kaže tudi pri poslabševanju razmerja med povprečnimi neto pokojninami in neto plačami v odstotkih. Tako je za starostne pokojnine v letu 2006 to razmerje znašalo še 68,6 odstotka, za vse pokojnine skupaj pa 62,5 odstotka, potem pa padalo in je v letu 2015 za starostne pokojnine znašalo le še 60,2 odstotka, za vse pokojnine skupaj pa 55,4 odstotka.

Za izredno uskladitev pokojnin

Na predlog predstavnikov upokojencev v svetu zavoda je bil dnevni red 15. seje sveta zavoda razširjen s točko: izredna uskladitev pokojnin v letu 2016. Predstavniki upokojencev so tak predlog podali na podlagi sklepa upravnega odbora ZDUS, ki je moral upoštevati mnenja in stališča svojega množičnega članstva (več kot 200.000). V razpravi so člani sveta s konkretnimi argumenti, izhajajoč tudi iz podatkov iz letnega poročila, prepričali večino članov sveta, da je izredna uskladitev utemeljena in da je zanjo podana pravna podlaga v pozitivni rasti BDP v skladu z 8. odstavkom 430. člena ZPIZ-2. Naj posebej poudarim, da so predstavnike upokojencev podprli tudi predstavniki sindikatov in celo nekateri predstavniki vlade. Tako je svet lahko sprejel pozitivno odločitev. Svet zavoda je že predlagal vladi, da poda soglasje za izredno uskladitev pokojnin. Kot lahko zasledite v medijih, si zasluge za sprejeto odločitev na svetu ZPIZ lastijo tudi nekatere politične stranke. Ali bodo le-te resnično podprle izredno uskladitev pokojnin, pa bo razvidno iz odločitve vlade.

V razpravi je bilo pojasnjeno, da bo izredna uskladitev izvedena na enak način kot redna uskladitev, saj tako določa ZPIZ-2. Po določbi 106. člena ZPIZ-2 se pokojnine uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje pred tem, in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je določena v odstotku in je vsota obeh ugotovljenih delnih rasti. Po končnih uradnih podatkih Statističnega urada RS za leto 2015 znaša letna nominalna rast povprečne plače 0,7 odstotka, ni pa bilo rasti cen, saj so se v povprečju znižale za 0,5 odstotka. Pri izračunu izredne uskladitve se zato upošteva 60 odstotkov letne nominalne rasti povprečne plače, po katerem bi izredna uskladitev znašala 0,4 odstotka.

Namestnik generalnega direktorja mag. David Klarič, ki je hkrati tudi finančni direktor, je pojasnil, da bi na mesečni ravni to znašalo približno 1,6 milijona evrov, na letni pa 19 milijonov evrov. Če bi soglasje za izredno uskladitev pokojnin v letu 2016 dobili vsaj za zadnje tri mesece, kar bi zahtevalo okrog 4,8 milijona evrov, sem prepričana, da ne bi prišlo do zloma javnih financ, ampak do krepitve pravne države in večjega zaupanja državljanov, predvsem pa upokojencev, v naše politike.

Svet je sprejel tudi sklep o prispevkih za posebne primere zavarovanja, ki jih plačujejo pravne in fizične osebe za posebne kategorije zavarovancev, zavarovanih le za invalidnost in smrt, ki sta posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V skladu z ZPIZ-2 se za te kategorije zavarovancev plačujejo pavšalni prispevki, saj osebe opravljajo z zakonom določene naloge ali opravila le občasno in kratkotrajno. Ti prispevki so določeni v mesečnih pavšalnih zneskih ali pa na letni ravni in so zelo nizki.

Anka Tominšek 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media