Hrbtenica je ustvarjena za gibanje
Če trpite zaradi bolečine v križu, zagotovo niste edini, vsaj enkrat v življenju jo občuti večina odraslih ljudi. Spodnji del hrbtenice je najbolj obremenjen, saj ledvena vretenca nosijo največ telesne teže. Obraba hrbtenice sčasoma doleti praktično vsakogar, le da ni za vse enako boleča.
Bolečina v križu zajema vse od stalne tope bolečine do nenadnih ostrih bolečih sunkov, ki nas lahko popolnoma onesposobijo. Včasih je bolečina kratkotrajna in traja od nekaj dni do nekaj tednov ter se pomiri sama po sebi. Morda jo povzroči preobremenitev ali celo nateg hrbteničnih mišic ali vezi.
Ko pa bolečina vztraja več mesecev in nima več nobene vloge, govorimo o kronični bolečini, ki lahko pomembno poslabša kakovost življenja, saj ne vpliva le na naše telesne zmogljivosti, ampak tudi na psihično počutje in družabno življenje. Med drugim nam bolečine poslabšajo spanec in nas že zaradi tega naredijo bolj razdražljive. Take bolečine ni enostavno odpraviti ali zmanjšati. Po raziskavi Slovenskega združenja za kronično bolečino so bolečine v križu in hrbtenici v Sloveniji najpogostejše kronične bolečine. K težavam pripomorejo nepravilna oblika hrbtenice, slaba telesna drža, prevelika telesna teža in okvara ali obraba medvretenčnih ploščic.
Puščanje »gum«
Obraba medvretenčnih ploščic (diskusov) je najpogostejša starostna sprememba hrbtenice in eden najpogostejših vzrokov bolečine v križu. Obraba se začne pojavljati že po 20. do 30. letu starosti.
Ploščice med vretenci so podobne avtomobilskim gumam, na obrobju so iz močnega vezivnega tkiva, sredina pa je podobna želeju. Delujejo kot blažilniki udarcev in hkrati omogočajo gibljivost med vretenci. Najranljivejše so v vratu in ledvenem delu hrbtenice, ki sta najgibljivejša.
Obraba ne povzroči pri vseh enakih težav, pri nekaterih se bolečine pojavijo prej, pri drugih pozneje. Če zunanji obroč popusti in se notranjost izboči ter pritisne na živce, govorimo o herniji diskusa. Kadar pritiska na živčno korenino ishiadičnega živca, pekoča bolečina potuje v ritnico in po celi dolžini noge, običajno po eni strani. To je išias. Sunkovita bolečina lahko nastane ob napačnem gibu ali celo brez očitnega vzroka. Noga je lahko tudi šibka ali okorela.
Pritisk na živce lahko nastane tudi drugače. Ko se ploščice obrabijo, med vretenci ni toliko prostora, na njih pa se lahko pojavijo kostni izrastki, ki včasih lahko stiskajo živce. Pritisk lahko povzroči tudi cista, tumor ali pa poškodba. Nekaterim bolečine (posebno v nogah pri hoji) povzroča zoženje hrbteničnega kanala (spinalna stenoza). Včasih so v ozadju težav druge bolezni, kot so osteoporoza (povzroči sesedanje vretenc), endometrioza in sindrom fibromialgije.
Vadba je terapija
Degenerativnih sprememb ne moremo povsem preprečiti, lahko pa poskrbimo, da nam bodo delale čim manj težav. Večje tveganje zanje imajo tisti, ki so slabše telesno pripravljeni in imajo šibke mišice trupa. Če je hrbtenica tista, ki drži pokonci celotno telo, so namreč mišice tiste, ki držijo pokonci hrbtenico. Pri tem si delamo medvedjo uslugo tudi, če med tednom mirujemo, ob koncu tedna pa želimo vse nadomestiti in nepripravljeno telo preveč obremenimo.
Telesno dejavnost, če smo jo zanemarili, začnemo postopoma. Hoja, plavanje ali poganjanje sobnega kolesa so seveda koristni. S strokovnjakom pa se pogovorimo še o primernih vajah za hrbtenico in njihovi pravilni izvedbi. Pred vadbo ne pozabimo na ogrevanje in raztezanje.
Več težav s hrbtenico imajo čezmerno težki ljudje, saj že vsak dodatni kilogram v trebuhu pomeni veliko dodatno obremenitev za hrbtenico. Hrbtenici delamo škodo z dolgotrajnim sedenjem in slabo držo, saj je ustvarjena predvsem za gibanje. Priporočljivo je, da med sedenjem večkrat vstanemo in se raztegnemo. Poskrbeti moramo za ustrezno višino mize in primeren stol (ki naj ima oporo za ledveno hrbtenico).
Škodo po drugi strani povzroča tudi delo, ki zahteva veliko dvigovanja, obračanja in ponavljajočih se gibov. Ko kaj dvigujemo, se zato nikoli ne sklonimo naprej, ampak počepnemo in se dvignemo v kolenih, predmet držimo ob telesu in ob dvigu stisnemo trebušne mišice.
