Z vlakninami do boljše prebave

Dobro počutje | apr. '16

Preobilni obroki, močno kalorična hrana, ki je pogosto premastna ter vsebuje preveč sladkorja in soli, zelo obremenjujejo naš prebavni sistem. Še posebej če se premalo gibamo in ne pijemo dovolj tekočine, lahko pride do težav, kot so napihnjenost, driska, vetrovi, bolečine v trebuhu ali zaprtost. Omilimo ali celo preprečimo jih lahko z vlakninami, ki jih uživamo premalo, čeprav nimajo kalorične vrednosti, pač pa na naš organizem delujejo zelo pozitivno.

Ugodno vplivajo na obnavljanje in delovanje črevesne sluznice, kar pripomore k dobremu in hitremu delovanju prebavnega trakta. Na kratko povedano: več vlaknin ko zaužijemo, hitreje prebavljamo. Na dan naj bi zaužili okrog 30 g vlaknin, moški nekoliko več, starejši ljudje pa nekoliko manj.

Najdemo jih v hrani rastlinskega izvora, pravzaprav so to ogljikovi hidrati, ki jih telo ne more popolnoma prebaviti, glede na sposobnost razgradnje pa jih delimo na topne in netopne. Topne vlaknine preprečujejo prehitro prebavljanje hrane in tako zagotavljajo pravočasno prevzemanje hranilnih snovi. Že v želodcu nase vežejo tekočine in oblikujejo nekakšen gel, ki pomaga pri oblikovanju blata in pomikanju skozi črevesje. So v rižu, krompirju in agrumih, stročnicah (grah, fižol in leča), ovsu in ovsenih kosmičih, ječmenu ter v zelenjavi, zlasti v artičokah, čebuli, poru in beluših.

Netopne vlaknine so nekoliko bolj grobe, pomagajo pa pri odstranjevanju strupov in drugih odpadnih snovi iz telesa in omogočajo lažje prehajanje hrane skozi prebavni trakt. So v polnozrnatih žitih, lanenem semenu, pšeničnih otrobih, oreških, v rjavem rižu …

Poleg tega, da vlaknine ohranjajo zdravo črevesje in prebavila, naj bi preprečevale tudi nastanek bolezni srca in ožilja, diabetesa in raka na črevesju.

Uživanje hrane z več vlakninami nam daje daljši občutek sitosti in povzroči po obroku manjši dvig krvnega sladkorja. Vlaknine imajo pozitiven učinek tudi na zniževanje holesterola, saj se lahko holesterol iz zaužitih živil veže na vlaknine in izloči z blatom.

Nasprotno pa lahko prehrana s preveč vlakninami povzroči drisko, vetrove in pomanjkanje nekaterih mineralov. Če do zdaj torej niste redno uživali dovolj vlaknin, jih v prehrano uvajajte postopoma. Uživajte uravnoteženo prehrano z zelenjavo, neolupljenim sadjem (jabolka, hruške, pomaranče), suhim sadjem (marelice, dateljni, suhe slive in rozine), jagodičjem, izdelki iz žit (polnozrnati kruh, polnozrnate testenine, polnozrnata moka), lečo, oreški in semeni (zlasti lanenimi). Obenem uživajte dovolj tekočine.

A. Ž.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media