Za boljši položaj upokojencev

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '16

Z leve: Vera Pečnik, Janez Sušnik, Anka Tominšek in Jožef Žnidaršič

ZDUS je civilna družba, ki združuje več kot 220 tisoč članov ne glede na njihovo politično opredeljenost, zato si zaslužimo, da nas politika jemlje resno, je na novinarski konferenci poudaril podpredsednik ZDUS Janez Sušnik. Poudaril je zlasti uskladitev pokojnin, ki se ni zgodila že nekaj let, in slabšanje materialnega položaja upokojencev.

Usklajevanje pokojnin je tisti inštitut, ki ohranja vrednost pokojnin, ne le nominalno, ampak tudi realno, je bila odločna Anka Tominšek, predstavnica upokojencev v svetu ZPIZ. Ob tem se je vprašala, ali bi s sredstvi za uskladitev, ki znašajo 1,6 milijona evrov na mesec ali približno 19 milijonov evrov na leto, resnično ogrozili javnofinančne izdatke države. Upokojenci na pobudo o uskladitvi pokojnin pričakujejo odgovor vlade v nekaj mesecih, drugače bodo po besedah Anke Tominšek ukrepali v skladu z ustavo.

Podpredsednica ZDUS Vera Pečnik pa je poudarila težave s financiranjem programa Starejši za starejše. Prostovoljke in prostovoljci obiskujejo okrog 160.000 starejših od 69 let in med leti od 2004 do 2015 so opravili kar 6.922.332 ur prostovoljnega dela, katerega vrednost je ocenjena na več kot 42 milijonov evrov. Pri ZDUS prostovoljcev ne morejo niti zavarovati ali jim podariti kake nagrade, čeprav včasih v zelo težavnih pogojih rešujejo stiske bolnih in nemočnih ljudi.

Ker se gmotni položaj upokojencev nenehno slabša, so si pri ZDUS po mnenju Sušnika zadali nekatere temeljne cilje. Poiskati želijo zakonsko rešitev za dvig najnižje pokojninske osnove za starostne upokojence, ki zdaj ne zagotavlja dostojne višine pokojnine za 40 let pokojninske dobe. Za moškega je lani starostna pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, znašala 440,36 evra, za žensko – zaradi ugodnejše lestvice za odmero – pa 494,20 evra. Zato je decembra lani skoraj 29 odstotkov starostnih upokojencev prejemalo do 500 evrov, skoraj 60 odstotkov pa do tisoč evrov pokojnine.

Pri ZDUS si bodo prizadevali, da bi lahko dobili letni dodatek vsi upokojenci ali da bi mejo dvignili vsaj do tistih, ki prejemajo do 1000 evrov. Želijo pa tudi proučitev možnosti za ponovno uvedbo t. i. seniorske olajšave pri obračunu dohodnine za leto 2016.

Poleg tega si prizadevajo, da bi pravico do pogrebnine (kot socialnega transferja) spet dobili vsi, ki pokopljejo svojega družinskega člana. Če to ni mogoče, pa da bi bili do pogrebnine upravičeni tisti, ki prejemajo do 800 evrov pokojnine. Zdaj namreč velja, da pravico do 577,62 evra pogrebnine lahko uveljavlja družinski član, ki je na dan smrti pokojnika upravičen do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka. Njegovi dohodki pa ne smejo presegati 606 evrov (za samsko osebo) oz. 909 evrov (na družino).

Izobraževanje v projektu Starejši za starejše

Koordinatorji v projektu Starejši za starejše so na izobraževanju osvojili nova znanja, ki jih bodo delili s prostovoljci na terenu.

Letos teče že dvanajsto leto programa Starejši za starejše, v katerem prostovoljke in prostovoljci budno spremljajo kakovost življenja starejših na domu in jim po potrebi zagotovijo pomoč. Lani je 3.437 prostovoljcev opravilo 102.103 obiske in izvedlo 59.921 pomoči v okviru DU in drugih organizacij.

Društveni koordinatorji so v programu izredno pomemben povezovalni člen. Usklajujejo delo prostovoljcev, skrbijo za njihovo redno letno izobraževanje, promovirajo program v lokalnem okolju, sodelujejo z občino, drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami ter razvijajo socialno dejavnost v okviru društev. Delo koordinatorja zahteva dobro razvite organizacijske sposobnosti in nenehno usposabljanje. Sredi marca so pri ZDUS pripravili izobraževanje v Izoli, ki se ga je udeležilo 270 društvenih koordinatorjev, vnašalcev v program BOPRO in pokrajinskih koordinatorjev. Na srečanju so pretehtali dosedanje delo, izvedli dve temi: asertivna komunikacija in predsodki ter zamere in strahovi pri starejših. Izmenjali so tudi primere dobrih praks s terena ter zastavili smernice za naprej.

Ugotovili so, da je projekt čedalje bolj prepoznaven v slovenskem prostoru, prepotreben in nenadomestljiv, saj več kot 3.400 prostovoljcev vsako leto opravi 750.000 ur prostovoljnega dela na področju medgeneracijske vzajemne pomoči in na ta način dnevno dviga kakovost življenja starejših.

Učenje odraslih ima številne prednosti

Evropsko združenje za izobraževanje odraslih je objavilo Manifest za učenje odraslih v 21. stoletju, ki predlaga »da ustvarimo učečo se Evropo, takšno Evropo, ki bo imela potrebne spretnosti, znanje in kompetence, da se pozitivno spopade s prihodnostjo«.

Da ima izobraževanje – tako formalno kot neformalno – prednosti in številne koristi za posameznikovo življenje, je že znano dejstvo, saj lahko z udeležbo v izobraževanju vplivamo na preseganje socialno-ekonomske izključenosti posameznih ranljivih skupin. Te teme so pri ZDUS dodobra spoznali s sodelovanjem pri evropskem projektu MATURE – Naj bo učenje odraslih koristno, pomembno in mikavno. Zavedamo se, da se mnogi starejši nočejo ali ne želijo učiti v klasičnem pomenu besede, predvsem pridobiti novih znanj, povezanih z informacijskimi tehnologijami, a se je treba zavedati, da večina nezavedno uspešno in redno pridobiva nove kompetence, ki so rezultat dejavnikov, kot so potrebe (na primer zdravstvene težave), želje ali druge obveze. Preprost primer je ta: mnogi starejši se danes s pomočjo vnukov naučijo rokovati s pametnimi telefoni, pa tega niti ne dojemajo kot »proces učenja« oziroma kot pridobitev nove veščine, a to dejansko je. Rokovanje s pametnimi telefoni vsekakor olajša delo z drugimi napravami na dotik, ki jih lahko danes srečamo pri običajnih dnevnih opravilih. Najprodornejši dokaz koristnosti učenja v pozni življenjski dobi pa seveda lahko dokažemo na primeru spopadanja s starostjo povezanimi zdravstvenimi težavami. Učenje, branje in vključevanje v društva ali skupine za samopomoč povečujejo temeljne zmožnosti za obvladovanje lastnih zdravstvenih težav, zadnje pa zagotovo vodi do bolj zdravega in samostojnejšega življenja tudi v pozni življenjski dobi.

Društva, ki organizirate najrazličnejša izobraževanja, se morate zavedati pomembnosti vključevanja predvsem tistih članov in drugih starejših v okolici, ki se navadno ne vključijo v izobraževanja. Razmislite o načinih, kako bi jih lahko pritegnili, da se vam pridružijo: morda je to določena tema, morda osebno povabilo, morda zadostuje, da prostovoljec pospremi to osebo do društva. Poskusite z vključevanjem članov in starejših v učenje in izobraževanje prispevati k ustvarjanju učeče se skupnosti.

 

Spomini v Romuniji

V romunskem mestu Iasi je na začetku marca potekal četrti sestanek partnerjev projekta Digital Timelines oziroma Spomini, ki ga pri ZDUS izvajajo v sodelovanju s programom RESje. Udeleženci so pregledali dosedanje delo in si začrtali naloge za naprej.

Vse, ki sodelujejo pri slovenskem projektu, čaka še nekaj nalog, med drugim usposabljanje desetih prostovoljcev programa RESje za izdelavo »osebnega digitalnega spomina«, ki ga bodo na konkretnem primeru tudi izdelali. Vsak prostovoljec se bo moral povezati s svojci osebe z demenco ali določeno stopnjo izgube spomina in v sodelovanju z njimi za osebo z demenco izdelati videoposnetek, sestavljen iz različnih gradiv – od fotografij ali posnetkov oseb, prostorov, predmetov ali zvočnih zapisov iz življenja te osebe. S predvajanjem videoposnetka želijo spodbuditi njihov spomin in sprožiti pozitiven odziv in/ali pogovor. Glede na to, da bodo pri tem uporabljali digitalne naprave, ki jih že uporabljajo v vsakdanjem življenju, kot so tablice in pametni telefoni, izdelava osebnega digitalnega spomina ne bo zahtevala posebnih sredstev ali pa bo strošek le simboličen. V sklopu projekta so že izdelali priročnik – na voljo bo v elektronski obliki za vse, ki bi želeli za svojca z demenco ali izgubo spomina izdelati »osebni digitalni spomin«. Po opravljenem usposabljanju pa bodo pripravili zaključno konferenco projekta z naslovom Skupaj v Spominih, ki bo 5. maja letos v Hotelu Delfin. Pričakujejo okrog 100 udeležencev, med njimi tudi tuje goste, člane organizacije EURAG – Evropskega združenja starejših, in sicer strokovnjake, ki se ukvarjajo s treningom spomina in osebami s kognitivnimi motnjami.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media