Zavarovanje kmetov
Obvezno starostno zavarovanje kmetov je bilo v Republiki Sloveniji uveljavljeno 1. 1. 1972 z Zakonom o starostnem zavarovanju kmetov (ZSZK). Izvajali so ga v posebni samoupravni interesni skupnosti.
Navedeni zakon je omejenemu krogu kmetov zagotavljal minimalno pokojnino za starost, po smrti osebe, izenačene z zavarovancem, pa njegovemu zakoncu, ko je dopolnil predpisano starost, družinsko pokojnino. Obe pokojnini sta bili enotni za vse upravičence in neodvisni od dolžine zavarovanja. Kmetje borci NOV pa so bili upravičeni tudi do varstvenega dodatka. Zavarovanje je temeljilo na načelih vzajemnosti in solidarnosti kmetov samih ter solidarnosti delavcev in drugih delovnih ljudi, izraženi s sofinanciranjem.
Posebna skupnost je obstajala do 31. 12. 1983, ko je bila z ZPIZ-83, ki so ga začeli uporabljati 1. 1. 1984, ukinjena. Sredstva, pravice, obveznosti in odgovornosti, s katerimi je razpolagala, so bili preneseni na tedanjo Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Pravice, uveljavljene po ZSZK, so bile od 1. 1. 1984 naprej zagotovljene v njej v obsegu, kakršnega je določal ZPIZ-83. Z ukinitvijo posebne skupnosti je prenehal veljati tudi ZSKZ. Kmetje – zavarovanci po ZSZK, ki so do 31. decembra 1983 dopolnili 60 let starosti, so se lahko odločili za nadaljevanje dotedanjega zavarovanja ali po ZPIZ-83, mlajši pa so se vključili v obvezno zavarovanje po določbah ZPIZ-83.
Število prejemnikov teh pokojnin je naraščalo vse do leta 1980. Tedaj je bilo mesečno izplačano v povprečju 42.153 starostnih in družinskih pokojnin. Po tem letu pa se je začelo njihovo število postopno zmanjševati, saj je bil priliv novih vedno manjši oziroma se je sploh ustavil. Zmanjševanje števila se je z leti povečevalo. Te pravice bodo postopno ugasnile. Letos januarja je namreč starostno in družinsko pokojnino iz tega zavarovanja prejelo le še 374 upravičencev. Starostna in družinska pokojnina sta znašali 236,12 evra, za udeleženca NOV pred 9. 9. 1943 pa 472,25 evra.
