Da ne bo nepremičnina v breme

apr. '16

Naše stanovanjske potrebe in želje se skozi različna življenjska obdobja spreminjajo. V mladosti potrebujemo malo več kot le posteljo, s širjenjem družine je prostora vedno premalo, v poznih letih bi zadostovala že garsonjera … A marsikdaj v (pre)velikem stanovanju ali hiši ostaneta le zakonca ali celo en sam družinski član. Stroški so visoki, denarja za vzdrževanje in popravila nikoli ni dovolj, konec koncev tudi pospravljanje in čiščenje z leti postajata vse težji.

Selitev v dom starejših občanov ali oskrbovano stanovanje je v starosti najpogostejša zaradi poslabšanja zdravja. Za prodajo hiše ali večjega stanovanja in selitev v manjšo enoto pa se starejše generacije le težko odločijo. Čeprav postanejo bivalne površine prevelike, težko dostopne in mnogokrat predrage za vzdrževanje – torej bolj v breme kot v užitek in korist – se težko ločijo od zidov, ki so jih pogosto sami zgradili in katerih lastniki so. Saj veste, da Slovenija spada v sam svetovni vrh po lastništvu nepremičnin, kar 90 odstotkov starejših je lastnikov stanovanj ali hiš.

Redki med njimi razmišljajo o drugačnih oblikah bivanja, ki v tujini že niso več taka redkost. Na primer delitev stanovanja, sobivanje ali skupna gospodinjstva, kakor koli jih že imenujemo, v katerih živijo ljudje s podobnimi željami, potrebami in interesi, si delijo stroške in si po potrebi pomagajo. Če želijo, imajo zasebnost zagotovljeno v svoji sobi, druženje pa je zagotovljeno v vseh drugih prostorih.

Z bolj organiziranim predstavljanjem tovrstnih bivalnih možnosti so se pri nas načrtno začeli ukvarjati v svetovalnici za izboljšanje bivanja starejših pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. Začeli so obveščati javnost o različnih možnostih, predstavljati primere dobrih praks iz tujine, združevati posameznike, ki jih zanima sobivanje, prirejati srečanja. Tudi v Vzajemnosti smo pisali o njihovih srečanjih. Žal je zaradi pomanjkanja sredstev nadaljnje delo bivanjske svetovalnice pod vprašajem oziroma deluje le v omejenem obsegu. Skupina pa se še srečuje in zavzeto proučuje možnosti za sobivanje.

Za rentni odkup ni zanimanja

Kot kaže, je že rentni odkup stanovanj za starejše občane nekakšna alternativa, ki se nikakor noče »prijeti«. Takšne izkušnje imajo namreč v Mestni občini Ljubljana, za druge niti ne vemo, ali svojim občanom sploh ponujajo tako možnost.

Že nekaj let starejše Ljubljančane vabijo k odkupu stanovanj z ustanovitvijo dosmrtne služnosti stanovanja in izplačilom dosmrtne mesečne rente. Lastniki stanovanj, ki so stari vsaj 65 let, lahko svoje lastniško stanovanje, ki ga težko vzdržujejo, odprodajo Javnemu stanovanjskemu skladu Mestne občine Ljubljana, vendar lahko v njem bivajo do svoje smrti in ta čas prejemajo mesečno rento, od katere je odšteto nadomestilo za uporabo stanovanja. Razpis oziroma javno povabilo je odprto do 15. septembra 2016. Dodatne informacije dobite na tel. št.: 01 306 15 46, 306 14 47, 01 306 43 22 ali spletnem naslovu: www.jssmol.si.

Trenutno so v mestni občini le trije prejemniki rente, ki so se odločili za prodajo stanovanja po tem modelu. Če tudi letos ne bo večjega zanimanja za ta model, nameravajo nekoliko spremeniti vsebino javnega povabila, so nam sporočili iz sklada. Vzroke, da zanimanja za rentni odkup ni veliko, vidijo v subjektivnih dejavnikih lastnikov stanovanj, kot so strah pred izgubo lastnine in prehodom v neko obliko najemnega razmerja, želja po zapustitvi premoženja dedičem, strah pred morebitnim neizplačilom rente …

Sicer pa meščanom zagotavljajo možnosti, da rešijo svoje stanovanjske težave s pridobitvijo lastnih stanovanj ali najemom (neprofitnih) stanovanjskih enot (stanovanj, bivalnih enot, oskrbovanih stanovanj).

Objavljajo javne razpise za:

- namenska posojila za rekonstrukcijo in vzdrževalna dela na stanovanjskih hišah;

- nakup stanovanj po modelu deljenega lastništva – kot javno-zasebnega partnerstva. Za to možnost se odločajo mlajši občani, večina je mlajših družin;

- najem oskrbovanih stanovanj, ki so posebej namenjena starejšim občanom. V Ljubljani so med drugim oskrbovana stanovanja na lokacijah v Trnovem na Devinski ulici 1, v Murglah na Mokriški ulici 16, v Šiški na Draveljski ulici 42;

- dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Naslednji razpis bo objavljen v drugi polovici tega leta.

Starejši občani, ki izgubijo stanovanje in se znajdejo v hudi stiski ter imajo nizke dohodke, pa lahko zaprosijo za začasno nastanitev v bivalni enoti. To so manjše sobe z lastnimi sanitarijami in mini kuhinjo ali s souporabo teh prostorov.

Starejši najemniki lahko zaprosijo tudi za subvencijo najemnin za neprofitna stanovanja, namenska najemna stanovanja ter tržna stanovanja in bivalne enote, če izpolnjujejo dohodkovni cenzus in druge pogoje.

Kaj pravi zakonodaja?

Da sodobni čas zahteva prilagoditve na različnih področjih, tudi na stanovanjskem, se pristojni le počasi zavedajo. Sicer so le še zapisane, a vendarle se premika. Tako je v Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 vključeno poglavje o alternativnih oblikah bivanja za starejše. V akcijskem načrtu resolucije pa je omenjen celo pilotni projekt stanovanjske skupnosti za starejše. Uresničili naj bi ga v letih 2017 in 2018, na podlagi rezultatov pa bi vzpostavili mehanizem za financiranje bivalnih skupnosti za starejše. Spodbujanje sobivanja starejših oseb v večjih ali skupinskih gospodinjstvih je zapisano kot »ena primernejših rešitev za odpravljanje stanovanjske revščine starejših oseb«. Možnosti sobivanja je več: od priselitve starejših v stanovanje druge starejše osebe, »ki je funkcionalno in lokacijsko primernejše«, do osnovanja bivanjskih skupnosti starejših v za ta namen posebej zgrajenih, prenovljenih ali prilagojenih stanovanjih v bližini dnevnih centrov starejših ali bližini oskrbnih središč. »Vključenost starejših oseb v širšo družbo bo zagotovljena tudi z načrtovanjem primernih stanovanj v okviru mešanih sosesk, kar bo prispevalo k večji kakovosti bivanja in socialne vključenosti,« je še zapisano v akcijskem načrtu.

V koordinacijski skupini za pripravo pilotnega projekta so predstavniki Stanovanjskega sklada RS, Nepremičninskega sklada, d. o. o., in ZDUS, vključeno bo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Anita Žmahar